Mi se pri izbiri tokratnega izleta nismo ozirali na častne naslove in podobno navlako, najbolj smo zaupali priporoč ilu Marka Lambergerja, ki si svoj profesionalni golfski kruh služi v tukajšnji golfski akademiji. Člana naše ekipe Luka in Marko sta se za ta izlet dogovarjala že na lanski tekmi za člansko lestvico na Bledu. Po odigranem prvem krogu je Luka povprašal našega "gastarbeiterja" o stanju igrišča, odgovor pa je bil nedvoumen: "Če hočeš igrati na dobrih zelenicah, se oglasi!" In res, leto kasneje smo se vendarle oglasili. Luka se je najbolj veselil zelenic, slovenskih namreč ne mara in se mu vedno toži po "vrhunsko pripravljenih greenih", ostali pa smo se prav tako veselili prijetnega dneva, za katerega smo vedeli, da ga bomo kljub številnim delovnim nalogam preživeli v veselem vzdušju. Luki se je podaljšal nos, ko so ga pred rundo opozorili, da so prejšnji dan luknjali in peskali zelenice, tako je tisto pravo veselje trajalo le na prvi luknji, ki je ostala nedotaknjena..., vse dokler ni do zelenice prispela naša druga ekipa, ki je ni odigrala, ker so na njej prav pred udarcem na zelenico zaropotali stroji. Člana ekipe z visokim hendikepom sva tako spravila žogici v žep in žalostno odšla novim dogodivščinam naproti. Še preden jih opišemo, naj izdamo, da smo se tokrat prvič pojavili v novih delovnih uniformah, plod uspešnega sodelovanja z našim sponzorjem Luko Gourmetom. Tako smo najprej porabili veliko časa za paradiranje okrog klubske hiše in dejansko vzbudili veliko pozornosti in tako mimogrede pri obiskovalcih naredili še nekaj reklame za slovenski golf. Preostanek časa smo porabili na vadišč u, kjer je bilo treba predvsem pozirati, tako na tiho pa smo se želeli še pripraviti za igro. Kot ponavadi smo se razdelili v dve skupini in začeli. Vsako udarjališče ima tablo, kjer je narisana luknja z merami, ki nepoznavalcem igrišča veliko pomagajo. Igrišče je dolgo 6011 metrov s parom 72. Že prva luknja mi je vzela kanček sape, ko sem prebral, da je od belih odbijališč do zelenice 524 metrov. Z mislijo, da bo danes še dolg dan, sem udaril in ugotovil, da so mere na tablah zelo natanč ne. Na prvi pogled izgleda luknja kratka, po prvem udarcu pa ugotovite, da žoga nikamor ne leti! Predno se odpravite na igrišča okoli Vrbskega jezera, ne bo škodilo tudi nekaj vadbe udarcev z neravnih tal, zaradi že omenjenega nasprotovanja zemeljskim delom je namreč zelo malo čistin povsem ravnih, zato potrebujete za uspešne udarce kar nekaj koncentracije. Ko se po neštetih udarcih končno priplazite do zelenice, boste opazili, kako dobro jo varujejo peskovniki. Zaradi vzdrževalnih del smo sicer lahko občudovali le prvo zelenico, vendar dovolj, da smo ugotovili, kako lepo so urejene, ustrezala pa je tudi njihova velikost. Izjema je le druga luknja. No, ko smo ravno pri drugi luknji: možnosti za prvi udarec so: po levi strani na sredino čistine ali preko dreves po desni strani, kjer, če vam uspe, pristanete blizu zelenice, saj ima luknja le 260 metrov, par 4. Luknja številka 3 je po hdcp najtežja luknja, čeprav ne vem, zakaj. Vsi v skupini smo odigrali par. Res pa je, da je luknja zavita v desno in, če nimate ravno prav dolgega udarca, ne boste imeli pogleda na zelenico. Verjetno v tem grmu tiči zajec! Prvi par tri z veliko zelenico. Nevarnost je le, ker udarjate z višinske razlike približno 15 metrov, da se vam žoga skotali dol z zelenice, če žoga nima dovolj backspina. Sledi meni najljubša luknja. Par 4, 330 metrov dolga, zavita v levo. Lep draw in lahko ste zelo blizu zelenice, potem kratek chipp in putt, pa je birdie. Ja no, sem imel pač srečo! Luknja številka 6, med lažjimi pari 3, kar sem jih kdaj igral. Nobenega peskovnika, le nekaj vode na desni strani, ampak velika zelenica, tako da ni težko zadeti v polno. Spustimo sedmo luknjo in se premaknimo kar na osmico. Luknja, ki lahko spravi longhiterje v skušnjavo. Čistina poteka v obliki črke L, se pravi, je pravokotna. Zelenica pa leži obkrož ena s potočki in majhnim jezerčkom. Varno boste igrali, če vzamete v roke železo 5 in se plasirate na sredino čistine, kjer imate potem samo še 130 metrov do zelenice. Hja, longhiterji lahko vendarle s prvim udarcem dosežejo zelenico, če prečkajo jezero in potoček. Obstajajo lepe možnosti, da pristanete na zelenici, četudi mi ni uspelo. Deveta luknja je zadnja pred znamenitim Eagle barom, ki svojega imena nima kar tako. S 415 metri gre za kratek par pet, ki nudi vse možnosti za eagla. Mi ga žal nismo dosegli, čeprav sta bila v igri kar dva, povedali pa so nam, da je bar že večkrat takoj po odigrani luknji doživel eksplozivno slavje ob dobrem rezultatu.