18 lukenj igrišča Grad Mokrice se razprostira neposredno ob gradu in okrog njega. Tudi tega je projektiral Donald Harradine in se pri delu ni ustrašil zelo razgibanega terena. Prav to daje igrišču tisto pestrost, ki navdušuje ali tudi frustrira, če se na primer čudovito udarjena žogica nepredvidljivo odbije v out. Tisti, ki so jim izzivi ozke čistine, vzponi in padci, majhne zelenice, vodne ovire in nekaj sto let stara drevesa - torej tisti, ki obvladajo veščine golfske igre - imajo to igrišče radi. Vodne ovire na srečo niso tako zahtevne, da bi se golfist nato še nekaj dni zbujal prepoten sredi noči. Pa zaradi tega ni igrišče nič lažje, večina si je pravzaprav edina, da gre za najzahtevnejše igrišče pri nas. Pomembno je vedeti, da je igrišče zelo slikovito in lepo vpeto v okolje. Da se ga prehoditi ali prevoziti, ne da pa se ga brezglavo igrati. Zato je ob tehniki golfske igre na tem igrišču še pomembnejša taktika igre. Zaradi skromnejše infrastrukture ter neurejenosti klubske hiše pa so tudi izgubili kar precej obiskovalcev, čemur bodo letos napravili konec. Letos smo odigrali že lepo število igrišč, med njimi je bilo nekaj lepih in nekaj povprečnih. Že lep čas so mi govorili, kako lepo je urejeno igrišče v Mokricah, zato priznavam, da smo prišli z velikimi pričakovanji. Ob meni še strastni ljubitelji golfa, člani moje ekipe Aleš, Erik, Petja in Mitja. Američani bi rekli "all is back to normal", vse kot po starem. Saj smo se zopet odpravili sami moški, brez, vemo, koga. Tako je, prav ste uganili, brez Saške! Ne glede na manjkajoči faktor smo se veselili naše dolžnosti. Takoj po prihodu so nas obvestili, da so na igrišču določ ene spremembe. Poleg dodatnih ovir so prerazporedili luknje na drugih devet. Več o tem kasneje. Torej, pričnimo! Prvih devet lukenj na Mokricah je znanih po tem, da so izjemno težke. Lahko rečemo, da so postavljene nekonvencionalno. Igralec mora biti za dosego vrhunskega rezultata ali izjemno natančen ali igrati samo s kratkimi železi, ali pa mora imeti blazno srečo. Lahko bi rekli, da to velja za vsa igrišča. Zagotovo, vendar sta tukaj "puta dva". Prva luknja je par 4, kjer udarjate po hribu navzdol v dolino. Desno vas preseneti "out", levo pa boste vi presenetili kakšen avto, če vam ga ravno uspe zadeti. Za varen udarec vzemite 5 železo in ciljajte na sredino čistine. Prihod na prvo zelenico je potrdil, da so zelenice v dobrem stanju, zelo zdrave, trava je gosta in prav lepa. Problem je le, da so previsoke. Vendar nam je Žlebnik zagotovil, da bodo to uredili v roku enega meseca. Aah, luknja številka dve! Potem ko se postavim na rumeno odbijališče, si mislim: "O.K., malo fadea in smo na 200 metrov." Hja, vendar so bela odbijališča postavljena 25 metrov nazaj, kjer vam veja desnega drevesa prekriva začetni let žoge, kar pomeni, da namesto fadea pride v poštev slice. Nova pridobitev na tej luknji je voda na levi strani, približno 180 metrov od odbijališča. Torej, če žoga ne bo hotela zaviti v desno, ste lahko tam, kjer je manj možnosti za par. Luknja številka 3, par tri je brez posebnosti. Prijetna luknja, kjer morate žogo poleteti 165 metrov. Po sprehodu do četrte luknje smo si mislili: "Kaj dobimo po končanem igranju s planinsko izkaznico?" Pred pričetkom so nas posvarili, da bomo opravili kar nekaj hoje po hribu gor in po hribu dol. Luknja zopet postreže s specialiteto mokriškega igrišča, in sicer z majhno "landing cono". Čistine so izredno ozke, tako da je uporaba driverja na tej luknji nesmiselna. Po hribu navzgor in že smo na moji "famozni" luknji. Ne ena izmed nesmiselnih lukenj, temveč kar najbolj nesmiselna luknja v Sloveniji. Zelenice ni možno opaziti z odbijališča. Pa ne zato, ker bi bila luknja tako dolga, temveč zato, ker je tako zakomplicirana. Za direkten pogled na zelenico je potrebno udariti ne manj in ne več od 180 do 190 metrov. Prvi, začetni, udarec mi je uspel, morda sem bil za 5 metrov predolg, tako sem imel za drugi udarec pred seboj debelo vejo smreke na desni strani. Ne boste verjeli, ampak resnič no sem se počutil kot v minimundusu, deželi palčkov. Kapo dol pred vsakim, ki tukaj doseže birdija! Šesta luknja, nezanimiv par tri, v primerjavi z veliko domišljijo, ki jo je oblikovalec posvetil vsem ostalim luknjam. Nadaljnje tri luknje so zavite, po eni strani komplicirane, po drugi ne. Odvisno, kako jih boste odigrali. Po odigrani peti luknji je namreč življenje veliko lažje. Zopet daljši sprehod do desete luknje, ki je po mojem mnenju najlepša luknja na tem igrišču. Z vrha hriba igrate proti veliki zelenici poleg mokriškega gradu. Povedali so nam, da včasih postavijo bakle okoli zelenice, kjer ponoči igrajo tekmovanje za hole-in-one. Resnično spektakularno! Pozabil sem povedati, da je luknja par 3. No, in spet smo v minimundusu. Luknja številka enajst, "dolg leg" levo v višinski razliki približno 40 metrov. Pred zelenico jezero in na obeh straneh jezera drevo. Torej, če vam je blizu igranje ameriškega nogometa, kjer po "touch downu" streljajo na gol, boste vedeli, o čem govorim. Končno normalna luknja. Na tej luknji smo na seznam golfskih udarcev dodali novega. Naš prijatelj Piki Jakob, drugo ime za Erika, nam je uprizoril udarec, ki je mnogim igralcem znan, vendar ga niso nikoli poimenovali. Nam je uspelo! Udarec se po novem imenuje "slice z rahlim fadeom na koncu". Ponosni na naše odkritje se odpravimo na trinajsto luknjo, ki je tako kot prejšnja dokaj odprta. Med sprehodom do zelenice nam je padel "mrak na oči". Podvig do štirinajste luknje je, kot bi šli na pol poti do (zaenkrat je še v lasti Ljubljane), Šmarne gore. Hitro smo se oddahnili, ko smo zagledali prijaznega mladeniča, ki utrujene golfiste odpelje na nezaslišano vzpetino. Sledita dva para 3. V preteklosti luknje niso bile tako razporejene. Včasih luknja številka 15 je sedaj luknja 18. Luknja 17 je sedaj luknja 15. Morda na papirju vse skupaj zgleda čudno, vendar je v resnici zelo enostavno. Po začetnem udarcu na 18 luknji smo vsi upali na prvi eagle v današnjem dnevu. Par 5 navzdol, kjer je velika možnost za eagle, še večja za birdie. Z dobrim prvim udarcem v dolino imate vse preddispozicije za drugi udarec na zelenico, seveda, če ne udarite "fat", tako kot sem jaz. Igrišče je urejeno, zelenice bodo v prihodnjih nekaj tednih resnično vrhunske. Z izjemo nekaj lukenj je igrišče izzivalno in pravi užitek za igranje. Ves čas sem imel občutek, da me zasledujejo palčki, vendar so mi prijatelji zagotovili, da jih niso opazili.