Štop je idealna priložnost, da si človek skvari mnenje o sicer prijaznih Kanadčanih. Vsi napotki, kot so »idealen par za avtoštop sta punca in fant, poskusite priti v stik z voznikovimi očmi, milo glejte …«, ne zaležejo nič. V stik z voznikovimi očmi ni težko priti, vsak se lenobno pelje mimo in se z zanimanjem razgleda po čudakih za cesto, ki na čuden način molijo desnico z iztegnjenim palcem v zrak. Ne da bi opravičujoče mahali z rokami in skušali z gibi dopovedati, da bodo prav kmalu zavili s poti, čeprav ni kam zaviti. Ali da potujejo v drugi smeri, četudi to ni mogoče. Nihče s polnim, kaj šele s praznim avtom ti ne skuša razložiti, da bi te srčno rad vzel s seboj, a da te nima kam dati. Nobene vsaj rahlo slabe vesti torej nima, da bi si jo skušal potolažiti z majhno lažjo. Ali pa z veliko, stvar gledišča.