Puščava se nadaljuje proti zahodu in med Sierro de los Filabres in Sierro Nevado avtocesta zavije proti severu. Pri mestu Benehadux zavijemo proti vzhodu, kjer je pogled nekoliko drugačen. Vse naokrog so puste gore, med njimi pa divja mešanica osamelih gričev, suhih rečnih dolin in neskončnih količin peska, iz katerega poganjajo redke trave. Najbolj markanten je vrh pri mestecu Tabernas. Na njem je stara arabska trdnjava, ki je v času rekonkviste kot ena izmed mnogih varovala poslednjo muslimansko državo, Granado, v Evropi pred katoliškimi zavojevalci s severa. Opaziti je mogoče, da je bila nekdaj v že zelo žalostnem stanju. Vendar pa je Španija v zadnjih nekaj desetletjih postala ena najbolj razvitih držav. Z razvitostjo pride denar in dandanes trdnjava spet sije v svojem starem sijaju. Morda ima 150 metrov relativne višine in na južnem delu jo oklepa mesto Tabernas. To je tipično andaluzijsko naselje, neskončnih površin ravnih streh, belo pobarvanih streh, ozkih cest in z obvezno mogočno baročno cerkvijo. S trdnjave se odpre čudovit razgled na puščavo. Že sama pobočja so pokrita z gostim gozdom rdeče cvetočih kaktusov in rumeno cvetočih agav. V vsako smer je razgled na puščavo pogled na neskončen labirint gričev in peska. V takem sončnem okolju je našla prostor tudi največja sončna elektrarna v Evropi, ki je priča 21. stoletja. Le nekaj kilometrov stran pa se popotniku zazdi, kot bi prišel v 19. stoletje. To so tri mesta, v katerih že desetletja snemajo filme o Divjem zahodu. Pokrajina je namreč povsem podobna Arizoni. Tod so posneli so več sto filmov. Številni od njih so le »špageti vesterni«, drugi pa sodijo v sam vrh tega filmskega žanra. Taki filmi so Dober, Slab in Grd ter Sedem veličastnih. Lokalni Španci so odigrali vlogo statistov, torej kavbojev, Indijancev in vojakov. Tisti pomembnejši, govorni in igralski del pa zvezde, kot so Clint Eastwood, Charles Bronson in Raquel Welch.