Tudi zadnji dan sta bila slovenska triatlonca razred zase, saj sta na 84 kilometrov dolgem teku zanesljivo opravila s konkurenco. Že takoj po startu sta se prebila na čelo kolone in diktirala oster tempo, ki mu kmalu ni mogel več nihče slediti. Najnevarnejši nasprotnik, Švicar Peter Müller, je že na desetem kilometru zaostajal 5 minut in 14 sekund in niti vroče sonce, ki se je po uri in četrt prikazalo izza ugaslega ognjenika Mauna Kea, ni moglo spremeniti vrstnega reda najboljših. Na polovici proge, potem ko sta odtekla prvi maraton, sta imela Velepec in Kregar že devetnajst minut prednosti pred Švicarjem in jasno je bilo, da bi jima naskok na vrh lahko preprečila le poškodba. Slovenca sta drug ob drugem tekla vse do 62. kilometra, ko je moral Velepec zaradi bolečin v levi nogi upočasniti tempo. "Bolečine so se začele že po četrti minuti teka, tako da sem cel dan tekel s pomočjo tablet. Sredi dneva sem se hotel že sezuti in vreči tekaške copate v črno lavo ob cesti," je dogajanje na progi slikovito opisal Velepec. Podobne izkušnje s progo je imel tudi Kregar: "Petnajst kilometrov pred ciljem smo zavili na pot proti Energy Labu in v naslednjih šestih kilometrih sem potočil celo nekaj solz. Ko sem tekel z vetrom v prsa, sem težko napredoval, a me je vsaj hladil. Po obratu pa sem z vetrom v hrbet padel v vročinsko luknjo, v kateri sem imel občutek, kot da me ljudožerci pečejo v kotlu. Še dobro, da je bil cilj blizu in sem z zmago v zadnji etapi dosegel želeno."