da mu nič med prikolicami ne more biti tuje. že desetletja je hodil na morje vedno znova v ta en in isti kraj in si delil prikolico s pestro zbirko sorodnikov. flŠališ se.« flNe. Pred prikolico njene babice raste rdeč oleander, moja babica je hodila tja po poganjke. Ne primejo se zlepa. Lepo pa dišijo, zato je babica vztrajala. Zdaj babice ni več, oleander se je razrasel, zdaj hodijo k meni popolnoma novi turisti iz raznih držav Evrope, raznašajo rdeče oleandre po vzpetinah, vrtnice pa so se razrasle in so tako zelo podivjale, da se ne ukvarjamo več z njimi!« Sebastijan je naročil novo pivo, zase in za Gašperja, in hotel bi povedati še veliko lepega. Gašper ga je prekinil: flNe govori mi o tvoji babici!« flLahko ti tudi o njeni babici!« se Sebastijan ni dal motiti. flNjena babica pa še prihaja, ampak samo junija in septembra, vmes tabori tam kakšnih deset otrok, ne vem, Monika, tako je ime beloritki, Monika ima tri tete s po pet, sedem in enajst otrok. Tako nekako. Ne vem, kako so se mogli tako odločiti. Ima pa tudi dve sestri, mlajša je začela prva in ima dvojčke.« flSem mislil, da Slovenci nimajo otrok.« flSamo kmetje jih nočejo več imeti. Da jih ne bi kdo imel za kmete. Otroci, to je starinsko. Ampak nudisti jih imajo.« Gašper Knavs, prodajalec avtomobilov, in njegov prijatelj Sebastijan Tanko, zavarovalniški agent, sta vsak dan zavila na pivo. Njuni ženi sta vsaka v svoji prikolici vsak dan kuhali kosilo in pazili vsaka na