Najprej je pomembno, kje je regatno polje. Je regatno polje v zaprtem zalivu ali na odprtem? Regatno polje v Grčiji je bilo praktično na odprtem. Drugo vprašane je, kaj je z valovi. Tretjič, vetrovi ne pihajo z natanko ene in iste smeri. Veter se ves čas nekoliko suka. Malo gre bolj levo, pa spet bolj desno. Te lokalne razmere je treba spoznat. Obstaja več vrsto vetrov. Vsaka vrsta vetra ima določene značilnosti. Glede na ure dneva, gibanje sonca in oblake se določen tip vetra spreminja. Te stvari lahko poznaš le, če imaš dovolj izkušenj. In te izkušnje lahko dobiš le na kraju samem. To znanje o značilnostih vetrov na regatnem polju je Žbogar unovčil v zadnji regati. Za Angležem je že zaostajal, potem pa je Anglež zavil na desno stran regatnega polja, ker je morda pričakoval, da mu bo nekoliko pomagal veter, ki ga dejalo televizijski helikopterji. Žbogar je vedel, da ne bi bilo smiselno, če bi zavil za Angležem, saj bi mu v tem primeru lahko zgolj sledil. Zato je zavil na levo. Anglež je naredil taktično napako, saj ga ni spremljal, Žbogar pa je pravilno domneval, da se bo veter verjetno zasukal, kar bi Žbogarju v trenutku prineslo prednost. Veter se je res zasukal. Jadranje je najbolj kompleksen šport; mnoge knjige jadranje primerjajo s šahom. Predvideti moraš več potez naprej. Izračunati si moraš, kaj se bo dogajalo.