Drugi polčas se je začel s še eno od številnih obramb Dinujeve in golom Derepaskove, kar je napovedovalo nov napad ljubljanskih rokometašic na želeno razliko. Z dvema zaporednima goloma jim je odgovorila Grit Jurack, tako da je bilo v 37. minuti le še 13:12 za Krim. Nato pa je na sceno stopila fenomenalna Bodnjeva, ki je bila na črti neustavljiva. Prav po njeni zaslugi so krimovke v nadaljevanju tekme spet prišle do štirih golov prednosti, prvič v 44. minuti (17:13), drugič in zadnjič pa v 49. minuti (19:15). Morda ključni trenutek finalnega dvoboja je bila 40. minuta, ko se je poškodovala Frešerjeva. V enem od dvobojev v obrambi je z roko nesrečno zadela v eno od igralk in si po prvih predvidevanjih zlomila dlančnico na desni roki. »Niti sama ne vem, kaj se je zgodilo, vem le, da je nekaj počilo v moji desni roki. Ko mi je fizioterapevt Blažo dejal, da ne bom mogla več igrati, sem planila v jok, kajti vedela sem, da ne bom mogla več pomagati soigralkam,« je po tekmi z zavito desno roko in ob hudih bolečinah dejala rokometašica iz Selnice ob Dravi. Brez nje je bila Krimova igra v napadu še manj nevarna, saj je vsa odgovornost za strele od daleč padla na Derepaskovo, ki tudi v tej tekmi ni bila ravno pri strelu, še bolj kot streli od daleč pa so bile usodne izgubljene žoge od 54. do 57. minute, ko so krimovke izgubile štiri žoge zapored. Namesto da bi se Ljubljančanke »odlepile«, so se jim rokometašice Viborga, katerim so se prav tako tresle noge in roke, spet uspele približati na sprejemljiv zaostanek, kajti okoli 50. minute je bilo jasno, da bodo krimovke, če bodo želele osvojiti evropsko krono, morale zmagati s tremi zadetki prednosti. Zadnjo priložnost, da Krim spet pride do treh golov prednosti, je pri 21:19 imela Odrova, ki je v protinapadu z žogo v glavo zadela Nicolasovo, na drugi strani pa je Astrupova dokončno zabila žebelj v krsto rokometašic Krima. Očitno je bila utrujenost prevelika, kajti kako drugače pojasniti nezbranost sicer izkušenih krimovk v zadnjih desetih minutah.