Po navedbah sedanjega predsednika PKL Gregorja Aleša je mestna uprava seznanjena, da klub odstopa od svoje prvotne namere, da se kot dolgoletni upravljavec poteguje za (so)lastništvo kopališča. To pomeni, da bodo v Oddelku za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport MOL program lastninjenja Kolezije lahko začeli pripravljati takoj, ko bo sodba postala pravnomočna. Pri tem se gre nadejati, da MOL, ki je razen posameznih urgenc za pospešitev sodnih postopkov in poskusov pogajanj z najemnikom o cenitvi njegovih vlaganj v objekt v celotni zgodbi odigrala precej pasivno vlogo, ne bo čakala na izbris hipotek iz zemljiške knjige, saj so poldrugo leto po razveljavitvi prvih hipotekarnih kreditov ti v njej še vedno vpisani. Podjetje Center Kolezija, ki mu je Plavalni klub Ljubljana oddal v najem kopališče s pripadajočimi objekti v začetku devetdesetih, je za vračilo kreditov banki jamčilo kar z nepremičnino. Nenavadno in pravno nevzdržno potezo je izpeljalo s podpisom tedanjega predsednika plavalnega kluba Dušana Kavčiča, ki, kot je zatrdil na sodišču, nikoli ni dal pooblastila za najem hipotekarnih kreditov, temveč zgolj za iskanje denarja za sanacijo kopališča. Po statutu PKL hipoteke niti ni mogel odobriti, saj je za sprejemanje odločitev, ki vplivajo na lastniško strukturo, pristojen samo občni zbor. Pri vpisu zastavnih pravic se sodišče takrat na to očitno ni oziralo, prav tako ne na dejstvo, da so hipoteke vpisovali na podlagi fotokopij istega pooblastila.