Kot sta dan pred napovedano izselitvijo povedala Pile in Mara Aščić, so se v zasebno stanovanje na Cankarjevi 1 vselili oktobra 1989, naslednje leto pa so vložili prošnjo za socialno stanovanje. "Vendar stanovanja nismo dobili, poznava pa ljudi, ki so do socialnih stanovanj prišli, čeprav po najinem prepričanju niso mogli biti na lestvici pred našo družino. Ko smo se vselili v stanovanje, smo se o plačevanju najemnine dogovorili z Miro Lakner, ki je - to smo zvedeli šele, ko smo dobili obvestilo o odstranitvi oseb in stvari iz stanovanja ter izročitvi stanovanja v posest upnici - pooblaščenka lastnice Alme Granič iz Ljubljane. Ko sva vprašala, če bomo podpisali pogodbo, je rekla, da ni potrebno, saj smo vendar ljudje, ter da smo lahko v stanovanju, dokler bomo hoteli, medtem ko bo najemnino poviševala tako, kot se bodo sicer povečevale stanarine. Leta 1993 je Laknerjeva predlagala podpis pogodbe za eno leto, mi pa smo želeli pogodbo za nedoločen čas. Tako do podpisa sploh ni prišlo. Naslednje leto je močno povečala stanarino, kar je bilo v nasprotju z dogovorom ob vselitvi. Potem nas je tožila. Na sodišču je rekla, da višina najemnine sploh ni pomembna, temveč želi, da se izselimo. Osebno denarja za stanovanje ni hotela vzeti, petkrat sva ji ga poslala po pošti, a se je vrnil, in potem ji ga nismo več pošiljali," povesta Aščićeva. Potem dve leti nista plačevala, nakar je prišel sklep s sodišča v metliški Novoteks, kjer sta oba zaposlena, da odtegujejo Piletu od plače po 14.250 tolarjev za plačilo stanarine za nazaj, medtem ko sta zatrdila, da ne vesta, kaj je s tekočo stanarino.