Poslanci so nato prešli na obravnavo zakona o krmi, ki ga je v parlamentarno proceduro vlada vložila že tretjič. Predhodni dve besedili je morala na podlagi priporočil evropske inšpekcije nadomestiti z novim. Uvodoma je državna sekretarka Vida Čadonič Špelič zakon ocenila kot zelo strokoven, ki celovito ureja področje krme, v določenih delih pa naj bi tudi dopolnjeval zakon o veterinarstvu. V pomoč naj bi bil tako proizvajalcem krme kot tudi rejcem živali, obenem pa je del strategije varne hrane, ki vključuje vso verigo - "od njive oziroma hleva pa vse do krožnika". Med 75 amandmaji, od tega jih je 55 vložila vlada na svoje besedilo, se je zataknilo že pri dopolnilu k devetemu členu, ki določa, da mora imeti krma v prometu veterinarsko potrdilo oziroma drug predpisan dokument o zdravstveni ustreznosti v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. Matični odbor je predlagal črtanje tega člena, Alojz Sok (NSi) pa je temu nasprotoval in spomnil na nekatere hude primere živalskih kužnih bolezni v nekaterih državah ter poudaril, da lahko to zamaje gospodarstva celih držav. Za kontrolo se je zavzel tudi Janez Kramberger (SLS+SKD), medtem ko si Franc Sušnik (SDS) ni znal predstavljati, kako bodo vso krmo v prometu spremljala veterinarska potrdila. Zaradi polemik se je v razpravo vmešal kmetijski minister Franci But, ki je zatrdil, da gre za potrebno potrdilo, v podkrepitev svojega mnenja pa dodal, da je "zaupanje potrošnikov osnovna in najboljša oblika kmetijskih subvencij". A Butu ni uspelo poslancev prepričati, tako da so člen črtali. Sicer pa so imeli poslanci številne pripombe na sam zakon. Tako je Sašo Peče (SNS) med negativnimi posledicami zakona omenil povečevanje administrativne birokracije s predvideno ustanovitvijo inšpekcije za krmo. Jožef Jerovšek (SDS) pa je vlado pozval, naj bo racionalna in naj omeji "razmnožene veterinarske apetite". Zakon poslanci obravnavajo po hitrem postopku, zato bodo tretjo obravnavo opravili še danes.