Sahara, največja puščava na svetu, ki se razteza od Atlantskega oceana prek severne Afrike do Rdečega morja. Od zahoda do vzhoda meri več kot 4800km in od obalnih ravnic ob Sredozemskem morju do Sahela skoraj 2000km. To so njene sedanje meje, vendar se zaradi delovanja vetra ter *erozije, nastale zaradi pretirane paše, počasi širi na jug. Leži v območju *subtropskega ciklona in je zahodni del suhega območja, ki se širi prek Arabskega polotoka v Azijo. Geološki ostanki kažejo na prisotnost vegetacije v preteklosti in na satelitskih posnetkih so pod peskom vidne stare rečne struge. Sedaj je obdelovanje omejeno na *oaze in obale Nila ter Nigra. Površje lahko razdelimo na tri tipe: premikajoče se *dune, ogoljene kamnine in območja, pokrita s skalami, kamenjem in gruščem. Saharo sekajo *vadiji, v njej so depresije, planote in visoka gorovja, kot je Tibesti, visok do 3400m, ki leži v osrednjem delu. V puščavi najdemo poleg soli, ki se nahaja v številnih slanih močvirjih in zasoljenih ravnicah, razne rudnine, med njimi železo ter nafto in zemeljski plin. Podnebje je ostro. Temperature segajo podnevi do več kot 38°C, ponoči pa padejo skoraj do 0°. Letne količine padavin znašajo v glavnem manj kot 150mm in dež se pojavlja neredno, v kratkih ter silovitih nevihtah. Suše lahko včasih trajajo tudi več let. Proti ekvatorju zračni pritisk pada in vetrovi pihajo močneje. S seboj nosijo prašne delce in so vedno suhi. Lokalna vetrova, ki izvirata v puščavi, sta *jugo in harmatan.