Še vse kaj drugega kot zasoljene kazni pa je spopad s sivo ekonomijo, ki pridno lajša skupno blagostanje in predvsem državno blagajno. Pred šestimi leti so ekonomisti ugotavljali, da je sivoekonomaš vsak osmi prebivalec Slovenije. Pred dvema letoma, ko je vlada spisala program odkrivanja in preprečevanja zaposlovanja in dela na črno, ki se je sedaj pokazal kot zelo uspešen, naj bi s sivo ekonomijo davkariji zamolčali 484 do 711 milijard tolarjev. Sedaj je obveljalo, da odnese siva ekonomija med 17 in 25 odstotki bruto domačega proizvoda. Odpraviti se je ne da, so ugotavljali včeraj v ministrstvu za delo, v štirih ali petih letih pa naj bi jo zmanjšali na 12 ali 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Če zaradi lažjega računanja rečemo, da je sedaj en odstotek bruto domačega proizvoda 30 milijard tolarjev, pa vemo, da znaša več, potem je jasno, da so v poldrugem letu pobrane kazni desetinka odstotka tega istega bruto domačega proizvoda in da si je vlada zadala smelo nalogo kot le kaj. V štirih ali petih letih naj bi siva ekonomija doživela hud poraz. Če naj bi letos po omenjenih okroglih preračunih odnesla 510 do 750 milijard tolarjev, bi je čez eno petletko po današnjih računih ostalo še za 360 do 390 milijard tolarjev. Kaj lepšega za davkoplačevalce, četudi ne vedo, kako naj bi to v Sloveniji dosegli in v kakšne gospodarske in siceršnje ukrepe bodo za to rade volje privolili. S kaznimi vred.