Za red in mir, predvsem pa spodobno obnašanje skrbi četa nadvse resnih varnostnikov v preobleki, ki jih KaZantip premore ob boku ministrice za iluzijo in kulturo čudaštva. Da z varnostniki ni šale, sta se moja sopotnika prepričala že kmalu po vstopu na ozemlje, kjer je sicer dovoljeno skorajda vsakršno čudaštvo. Zaradi izjemno zanemarjenih toalet sta se namreč sredi noči olajšala kar za bližnjo palmo, za kar so ju upravičeno oglobili s precej zasoljeno kaznijo. Pomagalo jima ni niti sklicevanje na par, ki se je nedaleč stran, in to kar pred očmi javnosti, predajal posteljnim radostim. »To pa je dovoljeno,« je bil skop eden od trume mišičastih varnostnikov, pomešanih med množico, ki so po tej nesrečni izkušnji dobili vzdevek Stasi.