Pri vsej stvari sta nuklearka in njena varnost le še na obrobju, v poteku celotnega spora so na grozljiv način narasle emocije na obeh straneh, ki so jih odgovorni politiki ciljno instrumentalizirali. Strah pred jedrsko energijo se je v zgornji in deloma tudi v spodnji Avstriji spremenil v emocionalni naboj v senci, ki ga skrivajo še čisto drugačni predsodki in resentimenti. Vzrok za to, da se je v tem primeru tako aktivno zavzel celoten vrh zgornjeavstrijske ljudske stranke, ima po komentatorjevem mnenju očitno povezavo z dejstvom, da v tej regiji živi velik delež tistih pripadnikov nekdanje nemške manjšine na Češkem, ki so se po izgonu leta 1945 naselili na tem območju. Trenutni spor med sosednjima državama je povod za odpiranje starih ran, toda to ne velja le za avstrijsko stran. Zrcalna podoba se kaže na češki strani, kjer oživljajo protinemški in protiavstrijski refleksi, ki se kažejo v osornostih in bojkotih. Posamezni koraki spravljanja nuklearke v pogon so sledili po načrtu, ne da bi se pustili motiti protijedrskim demonstracijam, vselej so bili pospremljeni še z nekaj zasoljenimi besedami, pri katerih se tudi Zeman ni zadrževal. Pri tem ne gre prezreti, da je emocionalizacija spora imela ravno nasproten učinek, kot bi bilo treba. Zaradi spora je na Češkem zamrla vsaka stvarna kritična razprava o smiselnosti nuklearke in njeni varnosti, jedrski lobi se je v tem pogledu avstrijske pomoči lahko le razveselil.