Res je, da je mnogo boljše, če so ti kabli, vodovod in kanalizacija pod zemljo, toda osnovni problem na podeželju je v tem, da ni povezave med izvajalci teh objektov. Vsak nekaj koplje podolgem in počez, namesto da bi se dogovorili za neke koridorje, kjer bi potekali vsi ti vodi. Problem nastane, ko zaradi nekakšne evforije vršijo izvajalci, in običajno tudi krajevne skupnosti, velik pritisk na lastnike zemljišč, da brezplačno in brezpogojno dovolijo prekop in položitev določenih vodov, običajno brez vsakega reda. Da je prekop brezplačen, še, ampak da je brezpogojen, je pa milo rečeno nepošteno do lastnika zemljišča. Zakaj? Ko se izkop, polaganje in zasutje konča, ponavadi lastnika zemljišča še nekaj časa pošteno trese vsakič, ko pripelje na ta prekop. Ko si po nekaj letih ta del sanira, počasi pozabi, kje je položen določen vod, in če se med tem zamenjajo generacije ali pa lastniki, je skoraj pravilo, da nihče ne ve, da je kdaj tam kdo sploh kaj polagal. Potem pa se lastnik odloči, da bo na svoji parceli nekaj delal, naprimer drenažo, kopal sidra za žičnico ali gradil objekt. Začne z deli v dobri veri, da na parceli ni nič ali da so vodi nekje drugje in, glej ga šmenta, ima izbruh vode ali pa lepo cvetoče kable. Pa pokliče vzdrževalce in dobi po opravljenem delu lepo zasoljen račun zato, ker je pred mnogimi leti brezplačno in brezpogojno dovolil prekop in položitev voda. Ob taki nesreči, ki za lastnika parcele ni poceni, pa se nikoli ne pojavijo s kakšnim tolarjem tisti kvazi moralisti, ki vsakogar, ki se hoče zaščititi pred takšnimi nezgodami ob izdajanju soglasja, oblatijo, da je pogoltnež ali pa zaviralec napredka v svetlo prihodnost.