S strojne plati je sicer Cassiopeia BE-300 simpatičen računalnik, na oko zelo podoben drugim računalnikom PocketPC. Pohvali se lahko z zelo majhnim, tankim in lahkim ohišjem, kar je prijazno do tistih, ki ga bodo nosili v žepu. Zaslon varuje plastični pokrov, ki pa mu zamerimo, da se v odprtem položaju ne zaskoči. Če računalnik držimo nekoliko bolj pokonci, pokrov pade nazaj na zaslon. Zaslon je razmeroma majhen (diagonala 3,2 palca), uporabno površino pa so pri Casiu še dodatno zmanjšali s tem, da spodnji višinski centimeter zasedajo fiksne ikone za priklic pogostih programov. Črke na zaslonu so zato pretirano majhne, že skoraj težko čitljive. Zaslon je barvni, z ločljivostjo 240 × 320 pik, zmožen je prikazati 32.768 barv, narejen pa je s tehnologijo pasivne matrike (STN). Slika je sicer za to vrsto zaslona dokaj enakomerna in celo svetla, vendar na dnevni svetlobi zelo težko čitljiva, ob zagonu pa je treba kar nekaj časa, da zaslon doseže želeno svetlost. Vsekakor je za stopnjo slabši od zaslonov TFT, ki jih premorejo tekmeci.