JOSIP TARTARA: Spoštovana predsednika, spoštovani kolegi. Jaz sem pripravil, sem direktor družbe Lip Bohinj iz grupacije Lip Bled in sem pripravil kratko gradivo na temo položaja v lesno predelovalni industriji. Pri nas izdelujemo opažne plošče, devet desetin jih izvozimo v glavnem na evropske trge in manjši del zdaj zadnje čase v Sloveniji in pa na eks Jugoslaviji. Ugotavljam, da za Lip Bohinj sedaj velja, da sredi gozdov Pokljuke in Jelovice dobivamo vse manjše količine predrage hlodovine, tako da obstaja nevarnost, da bomo ostali brez lesa. Obstoječe koncesije za izkoriščanje gozdov so njihovim lastnikom, zaradi monopolnega položaja omogočili visoke dobičke, zaradi razlike med nizkimi nabavnimi ocenami in visokimi prodajnimi cenami hlodovine, ki za predelovalce lesa predstavljajo glavni strošek v kalkulaciji izdelkov. Pri tem cene končnih izdelkov, zaradi presežne ponudbe izdelkov recesiji, ne morejo slediti stalnemu zviševanju cen surovin. Tukaj ....Nerazumljivo./... hlodovine in energentov, zato je večji del slovenske lesne predelovalne industrije že zgnil, preostali pa umiramo na obroke. Naj povem, da po preverjenih informacijah na nekaterih trgih, bavarski in delno avstrijski, les je cenejši od našega, zato smo ob vse manjši dobavi domačega lesa, bili letos prisiljeni pričeti z uvozom lesa iz Avstrije. To je zame presedan. Koncesionarji niso izvajali licitacij, ker so bili dolžni skladno z ustrezno uredbo, zaradi česar je bilo veliko domačih družb prikrajšano za hlodovino ali pa so bile prisiljene kupovati po visoki tržni ceni. Zato ponovno apeliramo na izvajanje licitacij, da bi prišli do dovolj ....Nerazumljivo./... po normalnih cenah, s tem bi izenačili nabavne pogoje za družbe v panogi in zmanjšali nabavni položaj koncesionarjev. V Bohinju imamo žago z dvema polnojarmenika, gatra po domače, z letno kapaciteto 70 tisoč, ki sta za naš tip izdelkov najracionalnejša tehnologija. Zgrajene imamo moderne sušilnice, ki niso polno zasedene, zaradi zmanjšanih dobav lesa, čeprav smo prodajo v lanskem letu povečali za četrtino, kljub vsem težavam in imamo tukaj solidno tehnologijo za proizvodnjo kvalitetnih opažnih plošč. Iz gradiva je razvidno, da je predvidena izgradnja dveh novih žag, od tega ena v bližini Šenčurja. Mi bomo verjetno na vse izrečeno, našo žago, sušilnico in proizvodnjo opažnih plošč počasi morali zapreti, saj pričakujemo, da bo potem lesa za nas še manj, pa verjetno, da se bo ta razkorak med cenami surovin in končnih izdelkov verjetno še večal. V Evropi je trenutno velik višek žagarskih kapacitet in zaradi tega sklepam, da je naša država zamudila primeren trenutek za njihov razvoj, povpraševanje teh velikih žag iz tujine je veliko, kar potrjujejo tudi gradivo in podatki o izvozu hlodovine v nepredelani obliki. Bistveno se je spremenila tudi ekonomika žag, ki za rentabilno poslovanje zahteva velike kapacitete, ter spremljajočo, kot ste v gradivu imenovali kaskadno predelovalo po vseh fazah ob žagah. Zato je naše stališče, če ob predvidenih žagah ne bo vseh nujno predelovalnih kapacitet za predelavo lesa do vrhunskih tehničnih izdelkov, za moderno gradnjo iz lesa se bo po našem mnenju predvideni projekt kmalu soočil z velikimi težavami, še posebej pa zaradi izjemno zahtevne prodaje težkega,