2. Državni zbor v odgovoru in Vlada v mnenju k zahtevi glede izpodbijanega 52. in 67. člena Zakona navajata, da razvrstitev večine veterinarskih dejavnosti v okvir javne veterinarske službe (kar obenem pomeni manjši obseg dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru zasebnopravnega režima) ter ureditev, po kateri so nosilci koncesije za opravljanje javne veterinarske službe in veterinarji, ki dobijo dovoljenje za opravljanje javne veterinarske službe, za svoje delo odgovorni VURS, ne pomeni kršitve 74. člena Ustave. Poudarjata, da za tako ureditev obstajajo upravičeni, v javnem interesu utemeljeni razlogi. Nepretrgano izvajanje veterinarske službe je namreč zaradi izjemno velikega vpliva na zdravstveno varstvo živali in ljudi (prenašanje nalezljivih kužnih bolezni), mednarodno trgovino in s tem posledično na nacionalno gospodarstvo ter preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi živili (meso, mleko) nujno, ne glede na ekonomski interes. Močno poudarjen javni interes na tem področju po njunem mnenju terja pri izvajanju pretežnega dela veterinarskih opravil določene specifičnosti, ki se kažejo tako v pogojih izvajanja kot tudi v oblikah izvajanja, kar je razvidno iz sprejetih rešitev izpodbijanega 52. člena kot tudi iz celotnega koncepta Zakona. Glede 5. točke tretjega odstavka 58. člena navajata, da prenos upravnih nalog na Veterinarsko zbornico kot interesno združenje, v katerem so zastopani različni interesi, že sam po sebi zagotavlja uravnotežen način oblikovanja cen. Dodatno jamstvo, da ne bi prihajalo do "kartelnega" oblikovanja cen, pa naj bi zagotavljalo tudi sodelovanje sveta uporabnikov. Zavračata tudi očitke predlagatelja in pobudnice glede neustavnosti 7. točke tretjega odstavka 58. člena Zakona. Pojasnjujeta, da je bilo javno pooblastilo Veterinarski zbornici podeljeno z Zakonom. Izpodbijana določba naj bi interesnemu združenju le dopuščala izražati mnenje oziroma pomagati v okviru izvrševanja Zakona pri iskanju subjektov, ki bodo zlasti zaradi strokovnih vidikov sposobni izvrševati upravne naloge celoviteje, kvalitetnejše ali z manjšimi stroški kot sama uprava. Kot neutemeljen zavračata tudi očitek o neustavnosti sedmega odstavka 59. člena Zakona, glede tretjega odstavka 59. člena pa Državni zbor pojasnjuje, da je Sekretariat za zakonodajo in pravna vprašanja opozoril, da je pogodba o medsebojnih razmerjih med VURS in Veterinarsko zbornico zaradi narave nalog nepotrebna, vendar je med sprejemanjem Zakona prevladalo stališče, da pogodba ne posega ne v zakonsko ne v podzakonsko ureditev, temveč le podrobneje ureja način izvajanja posameznih nalog v smislu tehničnih vprašanj. Prav tako neutemeljen naj bi bil očitek o neustavnosti 82. člena, saj je po njunem mnenju zaradi specifične narave dejavnosti prav gotovo dopustno s posebnim zakonom določiti strožje pogoje oziroma višjo stopnjo strokovne usposobljenosti za primerljiva delovna mesta. V zvezi s petim in šestim odstavkom 101. člena Zakona menita, da je zaradi javnega interesa takšno poseganje v obstoječo ureditev ustavno dopustno.