macije in na poboje v t.i. fojbah. Domnevno je italijanski predsednik na pismo odgovoril, tosimisti ob razmišljanju o letih, da tudi o vsebini slednjega ni ko bodo “izpregli” iz dela, ki je nič znanega. Uradna Slovenija se nanj zelo navezanih, kar 92% je na žaljivke in obtožbe vprašanih. Komaj dobra tretjina najvišjega predstavnika sosednje ljudi v Sloveniji (35%) zaupa v in prijateljske Italije zelo medlo ustreznost pokojnin, ki si jih bo- odzvala. Bilo pa je veliko protedo prislužili. Po mnenju Sloven- stov in stališč, ki so jih sprejele cev je za uspešnejše in lepše organizacije civilne družbe. življenje najpomembneje imeti Duhovniki novogoriškega pastodobro izobrazbo (61%), trdo de- ralnega območja so italijanskelati (42%), koristna pa sta tudi mu predsedniku Giorgiu Napopoznavanje pravih ljudi (35%) litanu poslali odprto pismo, ki in sreča (29%). Kar dobri dve ga je objavil tudi Novi glas. V tretjini (69%) anketiranih Slo- verskem tedniku Družina pa je o “nesrečnem nagovoru” italijanskega predsednika komentar objavil naš odgovorni urednik Jurij Paljk. Zapisal je tudi, “da sta dva italijanska poslanca pred dnevi poslala Giorgiu Napolitanu pismo, v katerem predlagata mučenca Lojzeta Bratuža za visoko državno odlikovanje, ki ga še nikdar ni prejel noben Slovenec. To je seveda druga plat medalje, ki kaže, da vse le ni tako črno, kot se zdi.” Dva naša narodna in kulturna delavca predlagana za člana Sveta slovenske narodne televizije Mandatno-volilna komisija slovenskega parlamenta je Žiga Turk predlagala, naj za nova člana Sveta javne RTV Slovenije vencev pa je menilo, da v nekem imenujejo dva ugledna Slovenca življenjskem obdobju vsakogar iz zamejstva. To sta Marjan Terlahko doleti nevarnost revščine. pin iz Števerjana, ki ga je predlaZanimivo je tudi, da komaj dva gal Svetovni slovenski kongres, odstotka Slovencev meni da so in Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas in vsestranski odrinjeni od družbe. V Sloveniji politične stranke in delavec na narodnem, kulturtudi javnost želijo zvedeti za vse- nem in drugih področjih v zabino pisma, ki ga je predsednik mejstvu v Italiji. Njega je na države dr. Janez Drnovšek poslal omenjeno funkcijo predlagal svojemu italijanskemu kolegu Forum za Goriško, to je neGiorgiu Napolitanu. Gre za od- strankarska in nepolitična orgaziv na žaljive izjave slednjega ob nizacija civilne družbe v Novi italijanskem dnevu spomina na Gorici. Marijan Drobež izgon Italijanov iz Istre in Dalmo nje. Režiserka je prodorno zarezala v te razbolele duše in igralci so odlično zaznali njeno hotenje in ga udejanjili z vsemi psihološkimi niansami. Ivo Barišič je z mojstrskim igralskim pristopom realistično, a brez vsakršnega patosa prikazal umirajočega Toma, ki zna s sarkastično duhovitostjo spregovoriti o svoji bolezni in bližnjem koncu, a sočasno noče umreti. Irene pa je Helena Peršuh sprva ovila v resignirano dekle, ki ni nikdar prepričana o tem, kar dela, potem pa jo preobrazila v preudarnejšo osebo, ki se jasneje zazre v življenje pred seboj. Zapito mamo je v alkoholne nebrzdanosti zarisala Teja Glažar, polna odrske energije. Z brezdelnostjo in še marsičem zaznamovanega Peta je s stvarnim čopičem orisal Radoš Bolčina. Sumničavo bolniško sestro in zdravnika, ki skače z njo čez plot, sta poosebila Marjuta Slamič in Miha Nemec. Preostale like so oblikovali Maja Poljanec, mlada Medea Novak, absolventka AGRFT, nekoč članica AMO, Jože Hrovat in Blaž Valič. Realistične scenske elemente si je zamislil scenograf Branko Hojnik, v kostume današnjih dni je igralce oblekla Jelena Proković, video je realiziral Nejc Saje, avtor glasbe je Boštjan Gombač. Luči je kot vselej premišljeno upravljal Samo Oblokar. Zelo dolgi vrsti dognanih in z uspehom zaznamovanih uprizoritev novogoriškega gledališkega ansambla lahko prištejemo še eno pomenljivo predstavo, neusmiljeno pretresajočo notranjo zbeganost današnjega človeka. Iva Koršič