Zgodba je o srbski zgubljeni generaciji, o mladostnih prijateljih, ki se po več kot desetih letih znova srečajo in so vsak po svoje preživeli obdobje po razpadu Jugoslavije, vojnih časov, ki formalno za Srbijo to niso bili, čase blokade in množičnega odhajanja mladih v tujino, ker v Srbiji niso več videli priložnosti. Raša je neuspešen literat, zdaj vodi oddajo o literaturi na lokalni radijski postaji, nadobudnim začetnicam pa daje literarne nasvete in največkrat z njimi deli tudi posteljo. Živi z zapitim očetom, ki kos za kosom razprodaja Raševo stanovanje in si z na primer straniščnimi vrati kupuje rakijo. Ivan je psihično razkrojen in brez močnih antidepresivov ne more živeti, zanj je življenje bivanje in najboljše, kar se mu lahko zgodi, je to, da se mu nič ne zgodi. Dule hoče postati povzpetnik in japi, pa mu to še zdaleč ne uspeva, vse, kar je, je le njegova zunanja podoba, ki pa ne more popolnoma zakriti njegovega v resnici bednega stanja. In tu je še Igor, ki se je pred več kot desetimi leti izselil v Anglijo, v podeželski Huddersfield, poročen je s poljsko priseljenko in je v življenju dosegel mnogo manj, kot je pričakoval.