Posebno nagrado žirije je za Mario (prav tako prvenec) prejel Romun Calin Netzer, ki se je lotil najširšega registra gledalskih čustev: film se začne kot družinska drama, preide v družbeno tragedijo, pred koncem v naturalistično pravljico, ki pa ne dočaka srečnega zaključka, na koncu pa je, tako kot je pri podobnih romunskih zgodbah običaj, odrešitev. Scenarij o žrtvovanju matere, ki ob zapitem možu in kopici otrok edino rešitev za preživetje najde v prostituciji, le da se je policija pravljično usmili, takoj zatem pa tragično konča, je podpisal naš dober znanec Gordan Mihić, ki ima na svojem seznamu vsa najvidnejša imena nekdanjega jugoslovanskega filma.