Hujšaj! Tako zelo težko, kaj šele nemogoče, pa tudi ni. Kdor je tako osebnostno zrel, ugotavlja ljubljanska zdravnica, da ve, da ima pet, deset kilogramov preveč, da pa se jih brez pomoči ne more znebiti, čeprav mu je čisto jasno, da bi bil brez njih bolj urejen, lepši in samozavestnejši, je pripravljen na spremembo: »Večina teh, ki so tako motivirani, bo shujšala in obdržala primerno težo.« Kakšni moški pa to sploh so? Praviloma so stari od osemindvajset do štirideset let, izobraženi, na pomembnem položaju in z dovolj denarja. V mladosti običajno niso imeli težav s težo, zredili pa so se, ko so se zaradi družine in službe zasedeli, zamenjali kolo za avtomobil, se začeli udeleževati poslovnih kosil, doma pa po obilni večerji le še padli v posteljo. Ti gospodje sicer prav dobro vedo, kaj počno narobe, ker pa jim oče in mama, razlaga Sentočnikova, nista privzgojila reda pri hrani, nimajo potrebne samokontrole: jedo, tudi ko so že siti, o tem, kaj je zdravo in kaj ne, ne razmišljajo. Zavejo se šele takrat, ko si ne morejo več zapeti pasu na hlačah in se prikloniti do tal, takrat, ko so po urici rekreacije, ki si jo morda še privoščijo, popolnoma uničeni. Kaj pa zdaj? Najprej bo treba shujšati, pojasni doktorica, in pove, česa se je treba ogibati (slaščic, sladkih sadnih sokov, cvrtja in alkohola), kaj je treba omejiti (živila z veliko kalorijami) in kako kaže razporediti obroke.