Vinsko trto so na Slovenskem začeli gojiti že stari Rimljani. Vinorodni kraji so vključeni v tri vinorodna območja: Podravje, Posavje in Primorje. Zaradi zgodovinskih in geografskih oziroma podnebnih posebnosti so se v posameznih deželah uveljavile v marsičem različne šege in navade. Povsod pa znajo že od nekdaj zapeti hvalnico trti, kakršna je: Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta: pozimi spi, spomlad cveti, v jesen nam vince daje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vinsko vinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
trto trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
Slovenskem Slovensko samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, mestnik
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
gojiti gojiti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
že že členek
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Rimljani Rimljan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Vinorodni vinoroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kraji kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
vključeni vključen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
tri trije glavni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, tožilnik
vinorodna vinoroden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
območja območje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Podravje Podravje samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Posavje Posavje samostalnik, lastno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Primorje primorje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Zaradi zaradi predlog; rodilnik
zgodovinskih zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
geografskih geografski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
oziroma oziroma priredni veznik
podnebnih podneben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
posebnosti posebnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
posameznih posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
deželah dežela samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
uveljavile uveljaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; mestnik
marsičem marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
šege šega samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
navade navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
že že členek
od od predlog; rodilnik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zapeti zapeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
hvalnico hvalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
trti trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kakršna kakršen oziralni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Na na predlog; mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
lepše lep splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
rožce rožca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
vinska vinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
trta trta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
spi spati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
spomlad spomlad samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
cveti cveteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
jesen jesen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
vince vince samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
daje dajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Po praznikih diši
avtor: Slavka Ilich, Iztok Ilich