Ob sedmih zjutraj vsako jutro se skupinice prebivalcev, večinoma moških, začnejo zgrinjati na ulice in se odpravijo proti 'središču mesta', ki ga označuje blatni krog, obdan z velikimi kamni. Sredi kroga stoji lesen kip angela z razprtimi krili, pokritega s simbolom ločine – križem sredi kroga. V vsakdanjem ritualu verniki pokleknejo na lesene deske ter molijo in prepevajo. Na koncu obreda sklenejo krog z rokami okrog kamnov, dvignejo pogled h gori, od koder naj bi jih gledal Učitelj, in zapojejo hvalnico svojemu Milemu Očetu. A 'dnevnega obroka' verskih obredov s tem še ni konec. Na sosednjem hribu so verniki postavili velik zvon. Še trikrat na dan zadoni njegov glas po vsej dolini in še trikrat na dan se na njegov znak vsi verniki kot eden spustijo na kolena in začnejo moliti. 270-kilogramski zvon so iz vasi, kjer so ga sami izdelali, pred nekaj leti v hudem nalivu nesli na petdeset kilometrov oddaljeni vrh. Med njimi seveda ni bilo Vissariona – fizično delo ni za razsvetljenega Učitelja. Vse dolge dni, medtem ko skupinice mladih fantov ob hišah gradijo nova domovanja, opravljajo gospodinjska dela ali pa kopljejo namakalne jarke, vodja sedi na vrhu hriba in z oljnimi barvami na platna slika svoje svete podobe. »Učitelj se ne sme umazati s fizičnim delom,« v en glas poudarjajo verniki. »Njegova neprecenljiva vrednost je v sferi duha.«