O pravici otroka, da bi imel ali vsaj vedel, kdo je njegov oče, so tehtali tudi zagovorniki zakona o postopkih umetne oploditve. Zavzeli so na prvi pogled povsem racionalni argument, da je prvo pravica samske ženske, da zanosi brez partnerja. Namreč govoriti o pravicah otroka, ki mu z referendumom preprečiš, da bi se sploh rodil, je deplasirano. Toda ali ta argument sploh stoji? Tudi tako spočet otrok ima namreč svojega biološkega očeta v podobi semenodajalca. Torej pravica matere, da zanosi brez partnerja v zvezi, ni v protislovju s pravico otroka, da ve, kdo je njegov oče. Skratka, potrebno je samo določilo, ki da otroku pri določenih letih pravico, da mu na kliniki, kjer je bil spočet povedo, kdo predstavlja moški del njegovih prednikov, in seveda določilo, ki pove daritelju semena, da za svojega otroka ne bo ostal za vekomaj anonimen. Pa rešiš vse na en mah: željo solo ženske po otroku in pravice otroka. Samo da tega obstoječi zakon ne predvideva.