Ostanke prvega naselitvenega vala Slovanov s konca 6. in z začetka 7. stoletja so odkrili že po pičlih dveh mesecih izkopavanj na območju pri Novi Tabli med Soboškim jezerom in cesto proti Bakovcem, v neposredni bližini Murske Sobote. »Pred tem smo imeli le dokaze o naselitvi v 8. in 9. stoletju, zato odkritje pomeni eno največjih novosti slovenske arheologije v zadnjih petdesetih letih,« pravi prof. dr. Mitja Guštin, vodja izkopavanj na Novi Tabli. Tja sva se s fotografom odpeljala na verjetno najbolj vroč junijski dan. Pripeka se je začela že zgodaj zjutraj. Vožnja proti Murski Soboti v razgreti pločevini nama je iz telesa izcedila skoraj vso voljo do dela, zato sva še s toliko večjim občudovanjem gledala več kot sto pomurskih študentov, ki so arheologom pomagali pri razkrivanju zemeljskih skrivnosti. Prišla sva ob desetih dopoldne, ko so imeli za sabo že štiri ure mukotrpnega in duhamornega garanja. Treba je odstraniti plast za plastjo zemlje, ki je zaradi suše trda kot kamen. Da gre laže od rok, teren dvakrat na dan zalivajo z vodo. »V izsušeni zemlji imajo vsi predmeti enako barvo, zato jih je precej teže opaziti,« je pojasnil profesor Guštin. Stali smo na površinsko največjem najdišču, čeprav bo avtocestni odsek BeltinciVučja vas eden krajših v Sloveniji. Od začetka letošnjega maja jim je uspelo odkopati 30.000 kvadratnih metrov od predvidenih 300.000. Vsak dan odkopljejo 1000 kvadratnih metrov, to pa stane najmanj 20 milijonov tolarjev, zato logičen izračun pove, da bodo skupni stroški arheoloških odkritij samo na tej avtocestni trasi znašali več kot 600 milijonov tolarjev. Predviden povprečni delež arheoloških stroškov je dva odstotka od celotnih stroškov za posamezen avtocestni odsek. Zadeva je draga, ker morajo plačati stroje in ljudi in ker bodo na primer izkopavanja na Novi Tabli trajala vsaj še leto in pol. Pred njimi je obsežno delo na območju, kjer je predviden oskrbni center z bencinsko črpalko in gostinskim obratom. Najeti študentje in drugi fizični delavci na uro zaslužijo po 700 tolarjev. Čeprav zaradi vročine delajo le od šestih zjutraj do pol dvanajstih, jim delavnik preračunajo na osem ur, tako da najbolj redni delavci na mesec zaslužijo do 120.000 tolarjev. In kar je največ vredno srečneži odkopljejo tudi kakšno zanimivo najdbo. K njej se takoj zapodi truma študentov arheologije ali diplomiranih arheologov, predstavnikov zavodov za spomeniško varstvo, kustosov pokrajinskih muzejev in podobnih strokovnjakov. Tisti vroči junijski dan so na Novi Tabli ravno odkopavali antični grob iz 4. stoletja, v katerem je ležal na bok položen človeški skelet. Avstrijski arheolog Georg z zelo zgovornim priimkom Tiefengraber je skupaj s kolegi iz Hrvaške, Grčije in Slovenije z majhno zajemalko počasi in previdno odstranjeval zemljo in na skelet nanašal lak. »Kosti so zelo šibke in da se ne strejo, jih moramo zavarovati,« so pojasnili. Videti je bilo, kot da jih pripeka in prah ne motita. Zakaj, je pojasnil Guštin: »Gre za prvi skeletni pokop, ki smo ga našli na območju Nove Table. Pred tem smo sicer odkrili že približno 60 grobov, vendar je šlo pri vseh za žarni pokop.« Kako vedo, da grob s skeletom izvira iz pozne antike oziroma približno iz leta 330 našega štetja? Preprosto. V prejšnjih obdobjih so v Prekmurju imeli le žgane pokope. In ob skeletu ni nobenega bogastva ali posebnih dodatkov, kar je značilnost pozne antike in odsev krščanstva. V tistem obdobju je rimsko cesarstvo že propadalo. Populacija je bila revna. Poleg tega je bilo truplo obrnjeno na bok, to pa je značilnost pokopov v pozni antiki. In ne nazadnje: poznoantične naselbine so našli tudi v okolici groba. Za zdaj seveda še ne vedo, katerega spola je pokojnik, lahko pa bi šlo za vojaka. Pogled se mi ustavi na lobanji. Vrhnji del manjka. Odsekan je presenetljivo natančno. Poškodba zaradi odkopavanja? »Ne. Tega stroji, ki odstranjujejo prvih petnajst centimetrov zemeljske plasti, ne bi mogli narediti. Vsaj ne tako natančno.« Ni jasno, kaj bi lahko bil vzrok za odbiti vrh glave. Znano pa je, da so v starih časih premaganemu sovražniku odrezali vrh lobanje, da so tako dobili kupo za napitek zmagovalcu. Lenobno se od groba prestavimo na del trase, ki ga odkopavajo pomurski študentje. »Panonska ravnina se vleče skoraj do Budimpešte. Na takšni ravnini je seveda nesmiselno izkopavati na slepo. Ko so začeli priprave na graditev avtoceste, se je ponudila priložnost, da pokukamo v tla.« Lani septembra so traso prehodili peš in sistematično pobrali artefakte s površine. Rezultati teh površinskih pregledov in analiza zračnih posnetkov so potrjevali navzočnost izredno obsežnih naselbinskih ostalin iz keltskega in rimskega obdobja. »Bilo nam je jasno, da gre za eno največjih arheoloških odkritij v Sloveniji nasploh, zato smo se odločili za odgrnitev celotnega območja.« Že prva arheološka odkopavanja s stroji, ki so odstranili okoli 20 do 28 centimetrov povrhnjice, nato pa še ročni izkopi so pokazali, da se niso motili. Našli so eno najbogatejših znanih arheoloških območij v Sloveniji. Med drugim so odkrili tudi najstarejši grob v Prekmurju iz približno leta 1200 pr. n. š., ki je skrival tri posode, ena od njih je bila žara.