23. septembra je minilo natanko tri leta, kar je iz Maribora do Pliberka peljal muzejski vlak. Pobuda radeljskega župana, danes tudi že poslanca Hermana Tomažiča, je tedaj zoper neživljenjski vozni red na koroški progi in predvsem v podporo ohranitve koroške proge strnila Korošce vseh desetih občin. Zmenili so se, da bodo imeli protestno vožnjo s hlaponom. Potem so se na železniški postaji v Mariboru dobrote iz jerbasov zalivale z vinom in žganjem, muzika je igrala, kot da bi ji kdo prav dobro plačal. Zdelo se je, da hočejo vsi biti zraven. V kompozicijo s petimi vagoni je sedlo okoli tristo ljudi. Župani, svetniki, predstavniki ustanov, turistični delavci, pevci ... Vlak so na postajah v Podvelki, Vuzenici, Dravogradu, na Ravnah in na Prevaljah domačini pričakali kot osvoboditelje z godbo, poticami, žganjem in narodno nošo, le na zadnji, v Pliberku, Avstrijcev stvar ni kaj prida ganila. Med veseljaško vožnjo, neka potnica je tedaj rekla: "Saj je kot na veliki poroki," so glavni na protest malo pozabili, tako da je bilo na predzadnji postaji na Prevaljah slišati le še: "Današnji vlak je poskus uvedbe turističnega vlaka, ki ob ustrezni organizaciji spremljajočih programov lahko postane del koroške turistične ponudbe."