Koliko in kako pogosto zalivamo, je odvisno od potreb posamezne rastline. Zalivajmo postopoma, ko pa rastlina odžene, povečajmo količino vode, vendar ne pretiravajmo. Vedeti moramo, da rastline bolje prenašajo kratkotrajno sušo kot pa nenehno vlago. Voda, ki jo uporabljamo, ne sme biti pretrda in premrzla. Dobro je, če rastline zalivamo z deževnico, ki je ogreta na zunanjo temperaturo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
zalivamo zalivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odvisno odvisen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
potreb potreba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
posamezne posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zalivajmo zalivati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 1. oseba, množina
postopoma postopoma splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
pa pa priredni veznik
rastlina rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
odžene odgnati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
povečajmo povečati glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
količino količina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vendar vendar priredni veznik
ne ne členek
pretiravajmo pretiravati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 1. oseba, množina
Vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
bolje dobro splošni prislov; primernik
prenašajo prenašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kratkotrajno kratkotrajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sušo suša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
pa pa priredni veznik
nenehno nenehen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
vlago vlaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Voda voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ne ne členek
sme smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
pretrda pretrd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
premrzla premrzel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zalivamo zalivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
deževnico deževnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ogreta ogret deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
zunanjo zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
temperaturo temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Revije
naslov: Naša žena : prva slovenska ženska in družinska revija
avtor: neznani novinar