Živeti ob suhem vodnjaku pomeni varčevati z vsako kapljo vode. To pa izgleda tako, da vodo, kjer je gospodinja oprala solato, zlije v vedro, da z njo drugi splakne straniščno školjko. Potem ima na skrbi pranje v pralnem stroju, da ujame zadnjo vodo za splakovanje in z njo pomije po tleh. V kopalnici voda ne teče v curku, da se ne bi točila v prazno; pozabiti pa je potrebno tudi užitke ob dolgotrajnega tuširanja pod tekočo vodo. V plastične zbiralnike ujamejo vso deževnico s strehe, da potem z njo zalivajo rože in zelenjavni vrt. Ker se največ vode stoči v hiši, skrbno ravnanje z vodo v največji meri doleti prav gospodinje, res pa je, da pri varčevanju morajo sodelovati vsi člani družine. In ker si gledajo pod prste, nemalokrat padejo tudi očitki. Mladi in stari imajo povsem drugačne poglede o tem, kolikokrat se je potrebno tuširati ali menjati oblačila ali kako temeljito splakovati pomito posodo. Potem pa je tu še vprašanje plačila pripeljane vode. Še več je tega, kar se zaradi varčevanja z vodo dogaja v družinah, pa pri prikazovanju problema vodooskrbe ostajajo v senci iskanja rešitev.