Kljub pestri karieri so mu še vedno najbližje slovenski vremenski pojavi, ki jih razčlenjuje, povezuje in našteva za celotno referenčno klimatološko obdobje od leta 1961 do danes. Pred tremi leti je vodenje Urada za meteorologijo prepustil mlajšim in se vrnil k modeliranju ozračja. Pod okriljem Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi z uporabo modela ozračja s sodelavci razvija metode za spremljanje suše v jugovzhodni Evropi. Po dolgih letih vodstvenih zadolžitev se mu je izpolnila želja in se posveča pretežno strokovnemu delu. Pred časom se je oglasil kot predsednik Slovenskega meteorološkega društva in v medijih predstavil mnenje meteorologov o zaščiti pred točo, molčati ni mogel niti ob zadnjih medijskih ugibanjih o vzrokih naravnih nesreč, ki so letos prizadejale nekatera območja v Sloveniji. Glede na prehojeno življenjsko pot si je med pogovorom dovolil, da je glede vzrokov za zemeljske plazove, ki ogrožajo hiše v hribovitih delih Slovenije, in lokalne poplave, ki zalivajo kleti, s prstom pokazal v tisto smer neba, kjer ima hudič mlade.