Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki ugotovil, da je izkazana javna korist za obremenitev lastninske pravice s služnostjo na zemljišču parc. št. … k.o. A. (ZKV št. …), zemljiškoknjižnih solastnikov – Občina B., C.C., Č.Č., D.D., E.E. F.F., G.G. in H.H., zaradi postavitve dela daljnovoda DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo; v 2. točki ugotovil, da je postopek za obremenitev lastninske pravice na navedenem zemljišču s služnostjo zaradi postavitve daljnovoda DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo nujni postopek; v 3. točki, da se v koridorju podzemnega voda, opredeljenega v državnem lokacijskem načrtu DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo, temeljni elementi z zakoličbo na kopiji katastrskega načrta list 9.1, ki je priloga te odločbe, na zemljišču parc. št. … k.o. A. v površini 6623 m2, ustanovi služnost postavitve in rekonstrukcije, napeljave, obratovanja, nadzora in vzdrževanja za potrebe električnega daljnovoda DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo, za čas 30 let v korist I. d.o.o.; v 4. točki, da se zahteva I. d.o.o. za ustanovitev trajne služnosti na predmetni nepremičnini v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. …, vpisanega v vl. št. … k.o. J., zavrne; v 5. točki, da bo o odškodnini, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljen dobiček, odločalo sodišče na predlog lastnikov; v 6. točki, da bo o zahtevi za obremenitev lastninske pravice s služnostjo na preostalih zemljiščih, odločeno z dopolnilno odločbo; v 7. točki, da se predlog I. d.o.o. za izdajo začasne odločbe o obremenitvi lastninske pravice s služnostjo na navedenih zemljiščih zavrne; v 8. točki, da stroškov ni bilo priglašenih; v 9. točki, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V obrazložitvi je navedel, da je vlagatelj I. d.o.o. dne 26. 4. 2006 vložil zahtevo za obremenitev lastninske pravice s služnostjo na zemljiščih, tudi na parceli … k.o. A., zaradi postavitve dela podzemnega daljnovoda DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo kot nujni postopek. V zahtevi je predložil Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo (Uradni list RS, št. 79/2004, v nadaljevanju: Uredba), Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe, dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije, zemljiškoknjižni izpisek, kopijo katastra z vrisano traso daljnovoda, seznam parcel in površin koridorja po posameznih parcelah, predlog za sklenitev pogodbe. Nujni postopek je bil predlagan zato, ker bi v primeru, da bi nasprotna stranka uporabila vse svoje pravne možnosti, torej pravico do pritožbe in tožbe lahko minilo več let, kar pa bi povzročilo ogromno gospodarsko škodo. Daljnovod je objekt javne infrastrukture, ki bo izboljšal preskrbljenost uporabnikov z električno energijo ter povečal varnost in zanesljivost delovanja prenosnega omrežja v primeru povišanja pretoka električne energije. Z gradnjo daljnovoda bi morali začeti spomladi 2006, zaradi česar vlagatelj nujno potrebuje vsa dokazila o pravici graditi, ki so sestavni del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, načrtovana gradnja pa je tudi v skladu z veljavnim načrtom razvoja prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji od leta 2003-2012 in s sprejetim finančnim načrtom za leto 2006. Vsako odstopanje od terminskega plana bi odložilo nadaljnje načrtovanje in tekoče investicije na drugih delih omrežja Republike Slovenije, kar pa zaradi enovitosti prenosnega omrežja in medsebojne povezanosti prenosnih daljnovodov pomeni nepredstavljivo nevarnost za normalno delovanje prenosnega omrežja v Republiki Sloveniji in nemoteno oskrbo z električno energijo. Po proučitvi zadeve je prvostopni organ ugotovil, da je javna korist izkazana s tem, da so predmetne nepremičnine navedene v 3. členu Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2 X 110 kV Toplarna – Polje – Beričevo, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije z dne 15. 4. 2004. Z njim je določen obseg ureditvenega območja za podzemni kabel – koridor med TETO Ljubljana in RTP Polje. Iz navedenega hkrati izhaja, da je za dosego javne koristi obremenitev s služnostjo nujno potrebna, saj daljnovoda ni moč graditi drugače kot pa v skladu z lokacijskim načrtom in je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Obremenitev s služnostjo je predvidena le v površini, ki jo zajema v načrtu opredeljen koridor, država pa z drugimi nepremičninami, ki bi bile za dosego zasledovanja javne koristi ustrezna, ne razpolaga. S tem so izpolnjeni pogoji iz 92. ter 1. odstavka 110. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1). Za postavitev javnega električnega omrežja je I. d.o.o. določen kot upravljalec in zato je upravičen vlagatelj zahteve, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj iz 2. odstavka 110. člena ZUreP-1. Zahteva je tudi vložena v zakonskem roku 4 let po uveljavitvi prostorskega akta, ki je podlaga za vzpostavitev služnosti v javno korist, kot to določa 2. odstavek 90. člena ZUreP-1. Upravni organ je na osnovi vpogleda v zemljiško knjigo in evidence upravnega organa, zavezancem in drugim osebam, znanim v trenutku izdaje te odločbe, priznal status stranke oziroma stranskega udeleženca (denacionalizacijski upravičenci, dediči po upravičencih, skrbniki za poseben primer, vlagatelji nedokončanih denacionalizacijskih postopkov, prepoved začasnega razpolaganja z nepremičnino) in jih dne 27. 10. 2006 povabil na narok z ustno obravnavo, na kateri so se seznanili z zahtevkom, celotno spisno dokumentacijo ter jim je bila dana možnost, da zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Nadalje je upravni organ ugotovil, da je upravičenec k zahtevi oziroma tekom postopka predložil vse priloge in dokazila, ki jih določa 5. odstavek 110. člena ZUreP-1 ter da je 30-dnevni rok za sprejem od vročitve ponudb potekel. Ugotovil je, da je zahtevek za obremenitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist po nujnem postopku upravičen iz razlogov, ki jih je predlagatelj navedel ter v javno korist. Dalje je ugotovil, da zahtevi za obremenitev nepremičnine s trajno služnostjo ni moč ugoditi, zato je bilo odločeno, kot izhaja iz izreka odločbe. Splošna pravila o služnostih v naši zakonodaji ureja Stvarnopravni zakonik, vendar se ta uporabljajo le v primeru, da poseben predpis ne določa drugače. Na splošno je služnost v javno korist v zakonodaji urejena v ZUreP-1, vpis v zemljiško knjigo pa ureja Zakon o zemljiški knjigi, opredeljena pa je tudi v posebnih zakonih, kot npr. Energetskem zakonu. Ureditve v teh zakonih imajo prednost pred določbami ZUreP-1, le-ta pa pred določbami SPZ. ZUreP-1 v 110. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist, Energetski zakon pa posebnih določb o trajanju služnosti nima. SPZ poleg klasične delitve na stvarne in osebne služnosti pozna tudi pojem nepravih stvarnih služnosti. Po vsebini je takšna služnost stvarna služnost, ustanovljena v korist določene fizične ali pravne osebe, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, ki v takšnih primerih največkrat ne obstaja. Takšna služnost preneha s smrtjo fizične osebe, pri pravnih osebah pa je potrebno upoštevati, da ne more trajati več kot 30 let. Izjeme takšnega pravila, opredeljenega v 227. členu SPZ (v povezavi z 226. členom SPZ) so možne le, če jih zakon izrecno predvideva. Nadalje je ugotovil, da stroški postopka niso bili zaznamovani.