Turnir v Portorožu je edini vrhunski teniški dogodek, ki ga imamo v Sloveniji. Težko je zbrati 80 milijonov tolarjev, da se lahko organizira tako snidenje igralk srednjega svetovnega razreda. Direktor turnirja Andrej Bizjak je po pričakovanjih in povsem razumljivo vse stavil na Katarino Srebotnik, toda vsi vemo, kaj se je zgodilo. Katarina je klonila v prvem krogu in zdelo se je, kakor sem zapisal, da je šlo vse v... Turnir je ob izpadu Srebotnikove dejansko izgubil tisto privlačnost, toda verjetno je za vse to Bizjak še najmanj kriv. Kriv je le toliko, da je vse stavil na enega samega »konja«, toda verjetno druge izbire tudi ni imel. Velika težava je v tem, da na turnirju ni niti ene igralke, ki bi bila res zvezda svetovnega tenisa. Res je, da sta v istem terminu kot Portorož dva druga turnirja (predvsem Peking ima precej višji denarni sklad, pa tudi Kalkuta ima verjetno več denarja, predvsem pa veliko večje tržišče), toda v prihodnje se je treba potruditi za igralko, ki je med desetim in dvajsetim mestom na lestvici WTA. Zakaj se ne bi dalo dogovoriti z Jeleno Janković ali Ano Ivanović, morda tudi z Mary Pierce ali Anastazijo Miskino, ki je že bila v Portorožu in se je tu dobro počutila. Seveda bi te igralke zahtevale za nastop okoli 20.000 evrov, toda to je majhen denar za to, da bi turnir v vsakem primeru uspel (čeprav tudi pri njih ni nobenega zagotovila, da ne bi tako kot Katarina izpadle v prvem krogu). Začetki so povsod težki in direktor takšnega turnirja, kot je Portorož, ki se šele prebija iz anonimnosti, ima velikokrat zvezane roke. Predvsem se vse skupaj zatakne pri denarju in uspešnem lobiranju. Da pa lahko lobiraš, moraš biti v teniškem (ali poslovnem) svetu znan in predvsem prekaljen maček. Tu pa bi morala nastopiti tudi Mima Jaušovec. Vsi jo poznajo in njej so odprta mnoga vrata, skozi katera ostali ne morejo.