Utemeljeno tožeča stranka opozarja, da je ta kršitev postopkovnih pravil tudi kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave RS). Če je o zahtevi, o kateri bi moral odločiti prvostopni organ, neposredno odločila tožena stranka, je s tem stranki v postopku odvzela možnost pravna sredstva-pritožbe. Ne more pa sodišče sprejeti tožbenega razlogovanja, da je izpodbijani sklep ničen. Po 4. točki 279. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) se lahko izreče za nično odločba (sklep pa samo, če je z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, ki so sicer pridržana za odločbo), če je organ odločil brez zahteve stranke. V obravnavanem primeru pa je stranka zahtevala razveljavitev odločbe o denacionalizaciji, ki pa jo je tožena stranka napačno obravnavala kot zahtevo za razveljavitev odločb, s katerimi je ona odločila o pritožbi zoper te odločbe in sicer tako, da jo je s sklepom zavrgla. Takšen sklep glede na navedeno ni ničen, temveč le izpodbojen. Ker ga je tožeča stranka iz razlogov, ki jih je sodišče pojasnilo zgoraj, uspešno izpodbila, ga je sodišče odpravilo. Tožena stranka bo morala zahtevo tožeče stranke vrniti prvostopnemu organu, ki je pristojen zahtevo obravnavati tako, kot jo je stranka vložila in sicer kot zahtevo po 46. členu ZUstS oziroma podrejeno kot zahtevo za obnovo postopka.