V obrazložitvi je organ najprej navedel, kako je potekal postopek do izdaje izpodbijane odločbe, kar je navedeno že v uvodu te obrazložitve. V nadaljevanju pa organ pojasnjuje, da zapisnik glavne obravnave, ki ga prosilec zahteva, predstavlja del spisa v sodnem postopku. Pregled in prepis spisa ureja 128. čl. ZKP, ki zahteva izkaz upravičenega interesa ter določa tudi, kdo o izkazanosti le-tega odloča. Za ugotavljanje interesa oziroma odločanje o vpogledu v spis in njegovem prepisu je po 128. čl. ZKP tako pristojen sodeči sodnik, ko je postopek končan, pa predsednik sodišča oz. pooblaščena oseba. Izkaz upravičenosti interesa je v sodnih postopkih nujno potreben. V zvezi s pravico do vpogledov in prepisov posameznih sodnih spisov se zato uporablja področna procesna zakonodaja v kombinaciji z drugimi predpisi, ki urejajo sodne postopke. V konkretnem primeru pravico do vpogleda v spis ureja ZKP, ki je lex specialis, še vedno pa velja tudi splošno pravno načelo lex specialis derogat legi generali, zato se pravica do vpogleda v kazenski spis ne more in ne sme presojati po nobenem drugem zakonu, kot po ZKP-ju. Posledično lahko reševanje tovrstnih zahtevkov izven okvira obstoječe procesne zakonodaje ogrozi varstvo interesov postopka, zlasti pravice do poštenega sojenja, varstvo osebnih podatkov oz. notranje delovanje organov. Če bi kot informacije javnega značaja, kot jih določa ZDIJZ, šteli tudi vpogled in prepis posameznih spisov, bi z nekritično uporabo ZDIJZ lahko zaobšli določbe procesne zakonodaje, na primer 128. čl. ZKP in zahteve po izkazu opravičenega interesa, ter s tem ne upoštevali določbe 24. čl. Ustave RS, da izjeme od načela javnosti sojenja določa zakon. Če bi zakonodajalec želel z ZDIJZ v obstoječo postopkovno ureditev poseči, bi moral obstoječe sistemske določbe, ki izhajajo iz 24. čl. Ustave RS, izrecno razveljaviti oziroma spremeniti, česar pa ni storil. Kljub ustavni določbi v 39. členu, ki terja utemeljitev pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja, zakonska izpeljava v ZDIJZ ustavno predviden izkaz pravnega interesa opušča, ter nalaga uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali se prosilcu ugodi ali zahtevo zavrne (6. čl. ZDIJZ), ne glede na upravičenost. Nadalje organ navaja, da ko gre za kolizijo interesa pravice javnosti do obveščenosti in pravice udeležencev kazenskega postopka, ki še teče in ni končan, do varstva podatkov v spisu, v pravni državi ne more in ne sme biti niti najmanjšega dvoma, katera pravica je močnejša. Če bi dopustili vpogled v odprte kazenske spise komurkoli, razen upravičenim udeležencem v postopku, zlasti obdolžencu ne bi zagotovili t.i. »enakosti orožij«. Upravičen interes, ki ga prosilec utemeljuje s tem, da ga ima zapisanega v svojem statutu, je pravni standard, ki ga presoja sodnik skladno s 128. čl. ZKP, ne pa uradna oseba v upravnem postopku po ZDIJZ. Upravičen interes prav tako ni podan s samim zatrjevanjem in zahtevanjem prosilca. Noben statut civilnega prava ne more biti pravna podlaga za kogarkoli drugega, razen zgolj za člane te osebe civilnega prava. Še najmanj pa lahko vpliva na področje, ki je natančno in jasno urejeno s pravnim aktom, ki je po moči takoj za ustavo. V tem primeru gre za zadevo, ki še ni končana niti na prvi stopnji, kaj šele pravnomočna. Iz same vsebine zahteve za vpogled v spis je razvidno, da se prosilec sklicuje na konvencije in preambule, ki naj bi varovale pravice obdolženca, iz njihove vloge pa je razvidno, da ta isti obdolženi noče spoštovati niti osnovnih določil ZKP-ja, ko trdi, da odvetnikom ne zaupa, ipd. Vse povedano kaže, da gre za grob poskus vmešavanja v odprte sodne postopke. ZKP je glede varstva pravic obdolžencev uzakonil izjemno visoke pravne standarde, ki so jih ustavno sodišče in sodna praksa še nadgradili. V ta namen predvideva celo vrsto varoval, ki zagotavljajo, da ni obsojen nihče, ki je kriv. Vsi ti instrumenti pridejo v poštev med samim postopkom in v morebitnih pritožbenih postopkih, vendar jih mora uporabiti obdolženi ali njegov zagovornik, nikakor pa ne neka tretja oseba civilnega prava, ki v postopku nastopa kot javnost. Presoja upravičenega interesa, zlasti v kazenskih postopkih, je ena od varovalk za varovanje integritete posameznega sodnega postopka in udeležencev v njem. Kot izhaja že iz odgovorov pristojne sodnice prosilcu, je pravica javnosti v kazenskem postopku sicer zagotovljena. Le-ta lahko prisostvuje obravnavam in o njih poroča, če javnost v posameznem delu ni izključena. Člani prosilca so imeli možnost priti na glavo obravnavo, jo poslušati in si zapisovati povzetke. Prosilec bi načeloma tisto dokumentacijo, ki jo zahteva od sodišča, dobil tudi od strank v postopku, katerih interese domnevno branijo, kolikor bi se le-te s tem strinjale in mu jo izročile. Če se to ni zgodilo, pa sodišče zaradi zakonske zapovedi izkaza upravičenega interesa v ZKP le-tega ne more in ne sme storiti. Zahteva za fotokopijo zapisnika iz kazenskega spisa se zato ne more obravnavati v okviru zakonodaje, ki ureja dostop do informacij, temveč zgolj in samo na podlagi procesne zakonodaje, ki posebej ureja tudi javnost sojenja oz. sodnih postopkov. Prosilec gotovo ni udeleženec kazenskega postopka v nobeni postopkovni vlogi, zato je v tem primeru pristojna sodnica zahtevo pretehtala skladno s pristojnostmi in določbami ZKP in odločila, da upravičen interes ni podan, ter prosilcu pregled in prepis spisa, kar vključuje tudi konkretni zapisnik, zavrnila. Sodnica v konkretnem primeru prav tako ni mogla odločati po ZDIJZ, ker je vezana z vodenjem kazenskega postopka po ZKP, to pa vključuje tudi odločanje skladno z določbami ZKP. Odločitev o javnosti sojenja oziroma omejevanju te pravice mora temeljiti na jasno postavljenih zakonskih in sodnih pristojnostih, ki pa jih ZDIJZ ne ureja in tudi ne more urejati, saj gre po naravi stvari za sodne in ne upravne zadeve. Če bi v tovrstnih primerih moral sodnik prepustiti odločanje o zahtevku, ki bi se skliceval na ZDIJZ, uradni osebi organa skladno z določbami ZDIJZ, bi s tem prišlo do konkurence med določbami ZUP in ZKP, to pa lahko predstavlja poseg v načelo delitve oblasti. Če bi sodnica v tem primeru morala odločati po ZDIJZ, bi s tem njena odločitev lahko prišla pod naknadno presojo drugostopenjskega organa po ZDIJZ, to pa bi ponovno lahko predstavljalo nedopusten poseg v načelo delitve oblasti, kakor tudi v samo neodvisnost vodenja postopka. Organ zaključuje, da če je zahteva podana neposredno po ZDIJZ, organ o upravičenosti prosilca ne odloča, temveč zgolj preveri, ali so za zahtevano informacijo podani kateri izmed razlogov, naštetih med izjemami po 6. čl. ZDIJZ. V tem primeru organ v postopku odločanja po ZDIJZ tako na podlagi predložene dokumentacije ugotavlja, da se zahteva nanaša predvsem na podatek, ki je bil sestavljen zaradi kazenskega pregona in da bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, zato se prosilcu v postopku po ZDIJZ dostop do zahtevane informacije zavrne ne podlagi 6. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ v povezavi z oceno iz 128. čl. ZKP.