Kot je povedal predsednik stranke Janez Janša, so pred dobrim tednom dni dobili od ljudi iz kriminalisitčne službe informacijo, da se Socialdemokratska stranka pojavlja v nekaterih zaupnih poročilih Sove. Edina možnost, da bi to preverili, je bila, da si v okviru parlamentarne komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb ogledajo zaupna poročila Sove. Temu, kar piše v omenjenem poročilu o SDS, bi se lahko smejali, je dejal Janša, če poročilo ne bi bilo poslano naprej predsedniku vlade in ministru za notranje zadeve. To namreč pomeni, da so v Sovi govorice o SDS vzeli resno. To pa je tisto, kar je zaskrbljujoče, saj bi na osnovi tega ministrstvo za notranje zadeve lahko zahtevalo od sodišča uporabo posebnih sredstev in metod za nadzor stranke. Janša je tudi omenil, da se v poročilih ne omenja nobena druga stranka, razen na enem mestu še SLS. Osvobodilna vojska Kosova se po Janševih besedah omenja izključno v poglavju, ki nosi naslov Mednarodni terorizem, kar pomeni, da se SDS uvršča med mednarodne teroriste. Prvak SDS je vse to označil kot manipulacijo in širjenje laži o stranki. To pa je povezal tudi s poskusom vlade, da z novim zakonom o Sovi po hitrem postopku uzakoni drastične ukrepe (prisluškovanje idr.) za nadzor slovenskih državljanov, kakršnih ni bilo niti v času za osamosvojitev Slovenije. O spornosti z novim zakonom o Sovi predpisani uporabi posebnih metod in sredstev je govoril tudi Miha Brejc, Jože Pučnik pa je med drugim dejal, da škandal z omenjanjem SDS v zaupnem poročilu Sove ni le napad na vodstvo SDS, ampak na temeljne pravice državljanov in da bi bilo treba primer internacionalizirati. Jože Jerovšek je celo menil, da se je s tem v bistvu zgodil požig Reichstaga pri nas. Glavni tajnik stranke Tone Krkovič je pri tem poudaril, da ta dogodek v bistvu ne preseneča, saj se ni zgodil prvič: omenil je znani dosje 13 in njegove posledice ter opozoril, da se ponovno pojavljajo nekateri razlogi, zaradi katerih bi se proti SDS uporabile posebne metode. Med drugim je bilo tudi slišati, da ta primer govori močno v prid temu, da bi morali v parlamentu še več govoriti o preteklosti (Jože Pučnik) in da bi za boljši nadzor Sove morali najprej zamenjati predsednico pristojne parlamentarne komisije Polonce Dobrajc (Janez Janša).