Vsak državljan seveda ima pravico, ne le da moli k svojemu bogu, ampak tudi, da se ukvarja s politiko - tudi če se nahaja v džamiji ali recimo v nadškofiji. Ustavne in človekove pravice zahtevajo od države, da vse državljane obravnava na enak način, ne glede na njihovo vero, ne zahtevajo pa od državljanov, da si ne prizadevajo na zakonit način za politiko, ki bi bila v skladu z njihovimi verskimi vrednotami. Nekatera takšna prizadevanja, recimo za zaščito državljanskih pravic, pa so kljub vsemu hvalevrednejša od nekaterih drugih, npr. prizadevanja za kršenje teh pravic.