Evropska komisija je predstavila študijo o vpeljavi biometrije v evropski »način življenja« in njenem vplivu na družbo kot celoto (Biometrics at the Frontiers: Assessing the Impact on Society). Na prvi pogled gre še za en birokratski umotvor. Nekaj podobnega kot je lizbonska strategija, ki jo je moč velikokrat slišati iz ust evropskih in tudi naših politikov. Smo torej spet priča teoretiziranju o nečem, kar drugi po svetu delajo v praksi? Še posebej ker v študiji ni zapisanega nič revolucionarnega in univerzalnega. Še več. Ugotovitve o varnostnih vidikih biometrije so znane že dlje časa, prav tako pa študija ne daje nedvoumnih odgovorov na vprašanja in dileme, povezane s svoboščinami posameznika. Vprašljivo je tudi, ali jo bodo prebrali tisti, ki jim je namenjena - »ljubljeni vodje« posameznih držav, ki morajo zadevo prenesti v prakso. Le država ima formalno moč, da to kot prva stori in s tem sproži razvoj tega področja. Lahko bi dejali, da je največja vrednost študije ravno zaveza, ki jo ta zahteva od države. »Državno financirani projekti so največji spodbujevalec razvoja novih tehnologij in imajo neposredni vpliv na hitrejše in predvsem lažje nastajanje novih podjetji s področja novih tehnologij.« Tega stavka v študiji ni, smo pa ga zapisali mi, saj menimo, da tako dela Amerika in še kdo in bi verjetno morala tudi Evropa.