Odpoved pogodbe o zaposlitvi je z vidika delavca in njegovega položaja slab institut, zato novi zakon zahteva od delodajalca utemeljitve razlogov za odpoved in s tem delavcu omogoča, da se pritoži na sodišče, če meni, da so njegove pravice kršene. Zakon predvideva dve vrsti odpovedi: redno, ko delavcu preneha delovno razmerje s potekom odpovednega roka - ta je odvisen od dobe zaposlitve delavca pri delodajalcu -, in izredno odpoved, ko delavcu delovno razmerje preneha takoj po vročitvi odpovedi. Ob rednih odpovedih iz osebnih razlogov in izrednih odpovedih ima sindikat možnost to zadržati, če ne soglaša z razlogi odpovedi. V tem primeru delavec, če seveda tožbo vloži, lahko ostane v delovnem razmerju do odločitve delovnega sodišča na prvi stopnji.