Še posebej v politiki se juhe ne pojedo tako vroče, kot se skuhajo, in tudi za morebitno Stoiberjevo kanclersko delovanje lahko bolj ali manj zanesljivo napovedujemo, da Češki ne bo preprečil vstopa v Evropsko unijo. Večino časa po drugi svetovni vojni so Nemčijo vodile konservativne vlade, ki so rade sočustvovale s pregnanci, a nikoli ugodile njihovim političnim zahtevam. Proti krščanskemu demokratu Helmutu Kohlu so razočarane organizacije pregnancev plačevale celo celostranske oglase v nemških časopisih, a brez rezultatov. Stari kancler je tako s Poljsko kot s Češko sklenil pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju, ne da bi pred tem zahteval odškodnine. Brezzoba solidarnost s pregnanci je takšna stalnica nemške povojne politike, da je spomladi celo socialdemokratski kancler Gerhard Schröder zaradi izjav češkega ministrskega predsednika Zemana o nemški manjšini, Hitlerjevi peti koloni odpovedal obisk v Pragi. Tudi Edmund Stoiber se bo verjetno ustavil pri besednih grožnjah. Münchenski zgodovinar Erik Franzen je prepričan, da je tudi bavarski vladi veliko pomembnejše gospodarsko sodelovanje s Češko, ker pa že desetletja tulijo s sudetskimi volkovi, ne morejo nenadoma utihniti. Toda že dejstvo, da se dogodki izpred petdesetih let spet enkrat spreminjajo v politično senzacijo, dokazuje, da v Srednji Evropi še ni vse razčiščeno.