ALEŠ ZALAR: V zvezi s konkretnim vprašanjem o odločitvi Sveta za kaznovalno pravo oziroma o njegovem mnenju naj vam povem, da je bilo obratno res: najprej je svet sprejel mnenje o tem, kaj meni v zvezi s Kazenskim zakonikom, in šele potem sem kot minister o tem govoril tudi v javnosti. Ta mnenja so zelo različna. Tudi mnenja sodišč so različna, tako prvostopenjskih kot pritožbenih. To se vidi iz tega, da je zdaj sodišče tisto, ki je zahtevalo oceno ustavnosti Kazenskega zakonika. In Ustavno sodišče obravnava to vprašanje in upam, da ga bo obravnavalo absolutno prednostno, glede na pomen tega vprašanja. Obstajajo velike razlike v razumevanju, kateri Kazenski zakonik velja, če sploh velja. Zakonodajno-pravna služba v parlamentu in vladna Zakonodajno-pravna služba trdita, da naj bi veljal novi kazenski zakonik. Po razlagah, ki jih zavzemajo sodišča, naj bi veljal stari kazenski zakonik. Po nekaterih razlagah nekaterih sodišč naj ne bi veljal noben kazenski zakonik. Po mnenju večine članov Sveta za kaznovalno pravo naj bi šlo za tako pravno praznino, da je ni mogoče zapolniti z interpretacijo, glede na to, da velja tu temeljno pravno načelo "lex certa" v kaznovalnem pravu. Skratka, gre za precejšnjo negotovost. Če do te spremembe Kazenskega zakonika - in zdaj se opravičujem, ker se pravzaprav pogovarjamo o temi, ki bi morala biti obravnavana na vašem odboru, vendar ni bila, ker ste sejo prekinili -, če torej pustimo stanje tako, kot je, se lahko zgodi, da imamo danes v tem trenutku abolicijo, kar pomeni, da nihče ne more biti kaznovan, če je mladoletnik, za katerokoli kaznivo dejanje. In to so bili razlogi, zaradi katerih je bilo po mojem mnenju prav, da je Svet za kaznovalno pravo o tem tudi opravil razpravo in podal svoje mnenje. Hvala.