Hvala za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Morda ne bi bila potrebna, ampak vseeno, ker se je gospod Rupel obregnil ob mojo osebno oceno. Sem že takrat povedal, da je ta izraz morda neustrezen. Če izhajam iz pravnega vidika, navsezadnje, ko nekdo zahteva na sodišču za storjeno dejanje, tudi recimo, če je nekdo v tem obdobju zadnjih let po sodni zmoti ali pomoti ali kakorkoli zaprt in se to ugotovi, da je napačno, ima pravico zahtevati odškodnino, ki je v bistvu neko nadomestilo, neka cena za odvzem prostosti. Se pa strinjam, sem tudi povedal, da bi morali to ceno, to vrednost praktično postaviti tako visoko, oziroma neprecenljiva je ta vrednost, zato, da bi vsak vedel, da se vanjo, v svobodo in človekovo dostojanstvo ne sme posegati. Vendar, ko ste pa rekli obseg dejavnosti, ki bi rešile problem, to je isto, vendar morda z lepšo ali pa bolj zavito besedo pomeni to, da moramo določiti obseg nekih dejavnosti, ki bodo neko satisfakcijo dali vsem tem. Druga stvar me je pa zmotila - nisem filozof in ne bom se dosti spuščal - zmotilo me je pa to, in se s tem ne strinjam, da je resnica in pravica rezultat merjenja argumentov in moči. Na žalost, je dostikrat res to in tudi recimo v Bosni je resnica ene strani rezultat argumentov in moči, ki jih ima med vojno, po vojni in kjerkoli se je to dogajalo. Recimo po vojni, če se nanjo nanaša, je bila verjetno tudi resnica in pravica rezultat argumentov in moči ene strani. Nič ne rečem sedaj, kaj je prav kaj ne ampak mislim, da taka trditev ali pa taka filozofija, ki bi samo to priznala - pa vem, da gospod Rupel ni mislil samo to - to ni tisto, kar je res. Ne bom govoril, da je bilo ali kjerkoli, ampak resnica in pravica skozi rezultat merjenja argumentov in moči je potem vedno resnica in pravica močnejšega. Če sem šibkejši, bom vedno tepen. Hvala lepa.