Nadalje se avtorji ukvarjajo z vprašanjem, kaj je posredna pridobitev delnic. Po njhovem mnenju ni razlike med pridobitvijo delnic prek komisionarja ali povezane osebe in pri tem ni pomembno, v kolikšni meri je obveznost izpolnjena ali pravice prenešene, torej da je konkretno Mercator postal lastnik Emoninih delnic že s tem, ko so jih zanj kupovali drugi. Avtorji se ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali lahko družba zahteva na skupščini listine, ki dokazujejo pravno podlago za preknjižbe ter kakšne so posledice, če tega ne stori. Menijo, da v zakonu sicer ni podlage za takšne zahteve, lahko pa to zahteva predsednik skupščine. Zadnje vprašanje je, kako naj pooblaščenci glasujejo v primeru nasprotnih predlogov, če pooblastilo o njih ne govori. Ugotavljajo, da obstajajo močni vsebinski razlogi, zaradi katerih mora dati delničar pooblastilo tudi za nasprotne predloge, sicer je glasovanje v njegovem imenu nično.