Prebivalci in predvsem lastniki lokalov so predstavnike občine večkrat prosili za rešitev tega hudega problema. Večina jih meni, da bi morali ulico nujno odpreti vsaj za enosmerni promet, vendar samo za osebna vozila. To so med drugim zahtevali na sestanku, ki je potekal v začetku marca 1996. O tem sestanku je g. Iztok Čebašek, glavni urednik Stran(j)skih novic, zapisal: “Sam sestanek ni prinesel bistvenih novih spoznanj in rešitev, saj je bilo že spočetka jasno, da nameravajo občinarji lastnike lokalov, ki se jih je zbralo prek dvajset, spet prepeljati žejne čez vodo, česar vsega hudega vajeni Šutenčani, ki se jim je promet s popolnim zaprtjem ulice tudi več kot prepolovil, niso dopustili in so še enkrat zahtevali, naj se ulica odpre za enosmerni promet, kar se jim zdi edina možna rešitev, saj v nasprotnem primeru Šutna finančno ne bo preživela, kajti sedanje stanje ne zagotavlja niti preživetja. Na koncu sestanka so bili sprejeti sklepi, da naj občina preuči možnosti za zagotovitev ustreznejšega termina za dostavo, s parkirnimi urami časovno omeji parkiranje na spodnjem koncu Šutne in nenazadnje, po velikem nasprotovanju predstavnikov občine, tudi sklep o ponovnem odprtju ulice” (3). Do zdaj rezultatov sestanka še ni bilo mogoče zaznati.