Ministrstvo navaja, da Cerarjeva zanika, da ne bi bila zaupala Brezigarjevi, in trdi, da ni spremenila nobene odredbe bivšega generalnega tožilca Antona Drobniča, ki se nanaša na delo posebne skupine tožilcev. O spornem sestanku je Cerarjeva povedala, da je bil namenjen razmejitvi dela pri zadevah ministrstva za notranje zadeve, kjer je teklo več aktivnosti v smeri ugotavljanja obstoja možnih kaznivih dejanj, za del tega je ljubljanski tožilec Fišer od notranjega ministrstva zahteval dostavo gradiva. Fišer je - o tem smo poročali v zadnjih dneh - začel proučevati, ali je posebna (Gričarjeva) komisija, ki je v notranjem ministrstvu proučevala ozadje afere Vič-Holmec, kršila zakone. Brezigarjeva pa je že prej, podobno kot Gričarjeva komisija, proučevala, ali so v ministrstvu ob aferi kršili zakone. Cerarjeva je potrdila, da je imela Brezigarjeva v "zadevi Ranc" že pripravljen predlog za posamezna preiskovalna dejanja in da ji je rekla, da je treba zadevo še prediskutirati na kolegiju vrhovnih tožilcev. Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je Cerarjeva na spornem sestanku skušala doseči odložitev vložitve predloga za preiskovalna dejanja. Že zahteva za kaj takega naj bi bila po mnenju ministrstva poseg v samostojnost in neodvisnost tožilčevega dela. Dodatno sporno se ministrstvu zdi, ker je Cerarjeva odložitev zahtevala na sestanku, na katerem so bili predstavniki notranjega ministrstva, kar naj ne bi bilo v skladu z načelom delitve oblasti. Da je posegla v samostojnost tožilke v prisotnosti nižjih tožilcev, je bilo po mnenju ministrstva tudi ponižujoče, še posebno, ker je eden teh tožilcev (Fišer) nekoč bil sokandidat Brezigarjeve za šefa ljubljanskega tožilstva. Ministrstvo ocenjuje, da je trditev Cerarjeve, da ni posegla v nobeno odredbo bivšega generalnega tožilca, zavajanje. Kot primer navajajo odvzem spisov o aferi Depala vas posebni skupini. Predodelitev spisov o aferi naj bi, kot piše ministrstvo, ne bila izvedena v skladu z zakonom. Zavajanje po mnenju ministrstva kaže, da Cerarjeva osebnostno ni primerna za generalno državno tožilko. Z Brezigarjevo ministrstvo soglaša, da je bilo neprimerno, ker je Cerarjeva za šefa posebne skupine tožilcev po odstopu imenovala tožilca, ki je javno delo posebne skupine tožilcev pred tem označeval za nezakonito, diskreditiral člane skupine in izdajal njihove osebne podatke.