V (pre)majhni razpravni dvorani so na zatožno klop sedli predstavniki medijev, saj je bilo obtožencev preveč, da bi se nagnetli na prostor, ki jim je običajno namenjen. V zadušljivo vroči sobani je sedelo približno petdeset ljudi, od sodnega senata, zagovornikov, paznikov, novinarjev, sodnih tolmačev do javnosti. Sojenje se je zapletlo že na samem začetku, saj so zagovorniki obtožencev Gorazd Fišer, Blaž Kovačič in Peter Volgemut predlagali izločitev po njihovem mnenju nedovoljenih dokazov iz spisa. »Gre za obremenilna pričanja, pridobljena v nasprotju z 29. členom ustave, saj obramba teh dokazov, na katere bi se lahko opirala tudi sodba, skozi postopek ni mogla preizkusiti,« je predsedniku petčlanskega sodnega senata Zvjezdanu Radonjiču predlog obrazložil zagovornik Kovačič. Sodni senat je po vsega dvajsetminutnem posvetovanju predlog zavrnil in nameraval sojenje nadaljevati, kljub temu, da je zoper takšen sklep dovoljena posebna pritožba, ki jo obravnava višje sodišče. Zagovorniki so zato zahtevali izločitev sodnega senata. »Senat, razen če ni super sodišče, ni mogel v tako kratkem času prebrati in preučiti vseh strani dokaznih predlogov, za katere smo predlagali izločitev. Ker se je senat seznanil s temi po mojem mnenju nedovoljenimi dokazi, čeprav se do odločitve višjega sodišča ne bi smel, je podan izločitveni razlog. Poleg tega pa nimam upanja, da bo ob takšnem postopanju zagotovljena nepristranskost sojenja,« je zahtevo obrazložil Fišer, pridružila pa sta se mu tudi Kovačič in Volgemut.