Prisežem, to pot nisem začela jaz, čeprav se mi je zjutraj pokvarila zadrga na krilu. Utrgalo se je babici, ko je hotela povleči iz nabiralnika časopis, ker je spet pozabila ključ. Ki niti ni tako daleč, le nekaj metrov stran. A se ji ni ljubilo prestopiti dveh stopnic in odpreti vhodnih vrat. Kakorkoli že, zaslišali smo zverinske krike in niso zveneli le »na pomoč«, ampak je bilo vmes tudi precej preklinjanja, vrednega konjskega hlapca. Če sem prav razumela, sem bila omenjena tudi jaz. V smislu kuhanja. Da nas pitam kot prašiče ali nekaj takega.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Prisežem priseči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
pot pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
nisem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
čeprav čeprav podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zjutraj zjutraj splošni prislov; nedoločena stopnja
pokvarila pokvariti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zadrga zadrga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
krilu krilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Utrgalo utrgati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
babici babica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hotela hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
povleči povleči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
iz iz predlog; rodilnik
nabiralnika nabiralnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
časopis časopis samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabila pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
ključ ključ samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Ki ki podredni veznik
niti niti členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
daleč daleč splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
metrov meter samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
stran stran splošni prislov; nedoločena stopnja
A a priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ljubilo ljubiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
prestopiti prestopiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
dveh dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, rodilnik
stopnic stopnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
odpreti odpreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vhodnih vhoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
vrat vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Kakorkoli kakorkoli splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
zaslišali zaslišati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
zverinske zverinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
krike krik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
zveneli zveneti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
le le členek
na na predlog; tožilnik
pomoč pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ampak ampak priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
vmes vmes splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
preklinjanja preklinjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
vrednega vreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
konjskega konjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
hlapca hlapec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Če če podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
razumela razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
omenjena omenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
smislu smisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
kuhanja kuhanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Da da podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
pitam pita samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
kot kot podredni veznik
prašiče prašič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
nekaj nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Revije
naslov: Jana
avtor: neznani novinar