Prisežem, to pot nisem začela jaz, čeprav se mi je zjutraj pokvarila zadrga na krilu. Utrgalo se je babici, ko je hotela povleči iz nabiralnika časopis, ker je spet pozabila ključ. Ki niti ni tako daleč, le nekaj metrov stran. A se ji ni ljubilo prestopiti dveh stopnic in odpreti vhodnih vrat. Kakorkoli že, zaslišali smo zverinske krike in niso zveneli le »na pomoč«, ampak je bilo vmes tudi precej preklinjanja, vrednega konjskega hlapca. Če sem prav razumela, sem bila omenjena tudi jaz. V smislu kuhanja. Da nas pitam kot prašiče ali nekaj takega.