Ben mi je povedal, da njegov oče nikoli ni pozabil prizora, ki ga je zagledal na drugi strani vrat. Soba je bila majhna, po tleh marmorne plošče kot šahovnice, v njej je bilo majhno okence, obrnjeno na notranje dvorišče. Edino pohištvo v sobi je bila enojna omara, ozka miza, stol, na katerem je pustil svečani suknjič, polcilinder in uro, na drugi strani pa je bila v tisti sobici neprimerna postelja z baldahinom iz zelenih zaves, ki so bile zagrnjene. Sredi sobe je bil prevrnjen taburet. Mr. T. je visel na vrvici pikčastega metuljčka, ki ga je privezal na kavelj, štrleč iz trama na stropu. Jezik mu je gledal ven, obraz je imel otekel in modrikast. Okrog zadrge na hlačah je bilo videti velik vlažen madež, ki se je razširil navzdol po hlačnicah vse do zavihkov na hlačah, iz katerih je še zmeraj kapljalo v rumenkasto lužo, ki je nastala na marmornih ploščah.