Solatne sestavine naj bodo čim bolj sveže. Če pripravljamo solato iz kuhane zelenjave, pazimo, da ostane še čvrsta, ne razkuhana. Če so solatne sestavine čvrste, jih lahko, potem ko jih zabelimo s prelivom, pustimo nekaj časa stati: tako se bodo navzele okusa in solata bo bolj aromatična. Krhke in rahle solatne sestavine pa zmešamo s prelivom šele tik, preden postrežemo z jedjo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Solatne solaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sestavine sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
naj naj členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
sveže sveže splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
pripravljamo pripravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
solato solata samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
kuhane kuhan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zelenjave zelenjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pazimo paziti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
ostane ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
še še členek
čvrsta čvrst splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
razkuhana razkuhan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
solatne solaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
sestavine sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
čvrste čvrst splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zabelimo zabeliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
prelivom preliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
pustimo pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
stati stati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
navzele navzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
okusa okus samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
solata solata samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
aromatična aromatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Krhke krhek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
rahle rahel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
solatne solaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sestavine sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
zmešamo zmešati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
prelivom preliv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
šele šele členek
tik tik splošni prislov; nedoločena stopnja
preden preden podredni veznik
postrežemo postreči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
jedjo jed samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Hopla
avtor: neznani novinar