Na Drugi gimnaziji, v Začaranem gradu, kot so rekli šolski stavbi ne vem zakaj, kamor sem se vpisal s še nekaterimi sošolci z nižje, pa so mi odstirali drugačen svet. Razredničarka, profesorica slovenščine Joža Ambroževa nas je usmerjala v branje, zlasti k ruskim klasikom, a tudi k Boudelairu, Rimbeauxu pa h Götheju, Faulknerju in k našim, ob Karlu Kajuhu še h Gradniku in Kosovelu. Po rodu je bila iz Slovenske Bistrice, na gimnaziji pa je bila nova kot mi: sem je prišla z osnovne šole na Studencih in kot nam je povedala, je imela nesrečo v ljubezni, njen fant da je umrl v planinah, živela je sama in nas imela za svojo družino.